Sledi @Directors_SI
Logotip DSR


Poziv članom za predlaganje kandidatov za Štigličeve nagrajence 2016

Članice in člane Društva slovenskih režiserjev pozivamo, da predlagajo kandidate za Štigličeve nagrajence 2016.

Rok za prijave: 31. 01. 2016 do 24.00

Slovesna podelitev nagrad bo 10. februarja 2016 ob 21.00 v Slovenski kinoteki.


Poziv članom za predlaganje kandidatov za nagrado kosobrin 2016

Članice in člane Društva slovenskih režiserjev pozivamo, da predlagajo kandidatko/kandidata za nagrado kosobrin 2016.

Rok za prijave: 31. 01. 2016 do 24.00.

Slovesna podelitev nagrad bo septembra 2016 na 19. Festivalu slovenskega filma.


Režiserki v dialogu: Špela Čadež in Barbara Zemljič

12. januarja 2016 sta radovednost filmoljubnega občinstva z medsebojnim izpraševanjem tešili Špela Čadež in Barbara Zemljič, ki sta potek svoje ustvarjalne poti dramaturško zasnovali kot premico, ki ju je vodila od ustvarjalnih začetkov in raziskovanj preko pomot in napak (ja, tudi najboljšim se kdaj primerijo!) k uspehom (te si je občinstvo lahko ogledalo v obliki insertov iz njunih del, onidve sta jih skromno zamolčevali).

Špela Čadež in Barbara Zemljič
Špela Čadež in Barbara Zemljič v dialogu; foto: Ana Šturm


Poziv Društva slovenskih režiserjev

Društvo slovenskih režiserjev (DSR) podpira pozive predsednika Nacionalnega sveta za kulturo, našega cenjenega kolega in ustanovnega člana DSR, igralca, novinarja, pisatelja, režiserja in scenarista, mdr. tudi prejemnika nagrade Prešernovega sklada, Metoda Pevca.

Ob reakcijah, ki jih sproža njegovo prizadevanje za izboljšanje stanja v slovenski kulturi, smo zgroženi in zaskrbljeni. Začudeni pač ne, saj gre za vzorec, ki se že leta ponavlja. Povsem neaktivna kulturna politika se je v tem mandatu omejila na trosenje puhlic in nesramežljivo izkazovanje nadutega odnosa do ustvarjalcev v stilu: »Kulturniki, bodite veseli, da vam nismo vzeli še več.«

S takšnimi izhodišči nikakor ne moremo biti zadovoljni, še manj pa smo zadovoljni s pritlehnimi načini, na katere politika vodi ne-dialog z uglednimi in tvornimi členi družbe. Nerazumevanje kulturne problematike je popolno, odgovorni pa vso energijo vlagajo predvsem v krčevito obrambo svojih pozicij, s čimer se čedalje bolj oddaljujejo in ograjujejo od družbe, ki jim je zaupala zahtevne, morda prezahtevne naloge.

Društvo slovenskih režiserjev poziva vse vpletene in odgovorne k takojšnjemu razmisleku in ukrepanju; za začetek k odločitvi, ali bodo v na papirju neodvisnih ali posvetovalnih institutih države, ki vključujejo izjemne strokovnjake in/ali umetnike ter samostojno misleče ljudi, ki so s svojim imenom, izkušnjami in preteklim delom pripravljeni svetovati in družbi iskati pot, zaščitili pravico do lastnega stališča, ali pa bodo dopustili, da se tiste, ki argumentirano podajajo svoje včasih tudi zelo kritično mnenje do države, njenih institucij in v njih odgovornih, preprosto z diskreditacijami eliminira iz sistema, odgovorni pa si potem tovrstne "neodvisne" institute države prikrojijo v prikimovalne stroje, ki ne motijo več njihovega ugleda v medijih in posledično v očeh volilcev.

Upravni odbor DSR


Posredovano: predsedniku vlade RS dr. Miru Cerarju

V vednost: ministrici za kulturo mag. Julijani Bizjak Mlakar, Nacionalnemu svetu za kulturo, medijem


Nagrada bert Radku Poliču Racu

25. novembra 2015 smo v Slovenski kinoteki spet podelili nagrado bert, najvišje strokovno priznanje za filmsko igro, ki ga Društvo slovenskih režiserjev podeljuje dvakrat letno (izmenjaje igralki in igralcu), in sicer za življenjsko delo na področju filmske igre.

Tokratni nagrajenec je še en velikan filmskih platen, odrskih desk in etra, igralec Radko Polič Rac.

Radko Polič Rac z nagrado bert
Radko Polič Rac z nagrado bert med Borisom Petkovičem in Miho Hočevarjem; foto: Peter Uhan

Pred podelitvijo smo si ogledali film NOČNE LADJE Igorja Mirkovića. Film si je za to priložnost izbral nagrajenec.

Letošnja prejemnika berta, Radko Polič Rac in Ivanka Mežan
Letošnja prejemnika nagrade bert, Radko Polič Rac in Ivanka Mežan; foto: Peter Uhan

Nagrado, ki se imenuje po slovenskem filmskem in gledališkem igralcu Bertu Sotlarju, je izdelal akademski kipar in filmski režiser Miha Knific, od leta 2014 pa smo jo podelili že trikrat: Štefki Drolc, Mihi Balohu in Ivanki Mežan.


Režiserja v dialogu: Rok Biček in Olmo Omerzu

22. oktobra 2015 sta si radovedna vprašanja zastavljala člana društva Rok Biček in Olmo Omerzu, občinstvo pa je bilo deležno predpremiernega ogleda odlomkov iz njunih novih filmov, Družina in Družinski film.

Olmo Omerzu in Rok Biček
Olmo Omerzu in Rok Biček v dialogu; foto: Arhiv DSR

Prijeten večer se je podaljšal v slavje filmoljubne družine, saj je Rok pred kratkim dopolnil 30 let. Čestitamo!

Rok Bicek v akciji
Rok Biček v akciji; foto: Arhiv DSR


Večeri DSR v Kinoteki že peto sezono

V dvorani Slovenske kinoteke v Ljubljani smo 24. septembra 2015 odprli peto sezono Večerov DSR, ki jih pripravljamo v sodelovanju z Društvom slovenskih filmskih ustvarjalcev in s Slovensko kinoteko, z več dogodki:

  • ustanovitev Šahovske sekcije DSR. Člani društva in gostje so se pomerili v hitropoteznem šahu, srečanja pa bodo odslej potekala redno vsak mesec.

    Matevž Luzar in Boris Petkovič
    Matevž Luzar in Boris Petkovič sredi boja; foto: Arhiv DSR

  • projekcija filma Martina Srebotnjaka Oda Prešernu;
  • Režiserji v dialogu: tokratna sogovornika sta bila režiserja Maja Weiss Braatz in Peter Braatz, ki sta partnerja tudi zasebno; ker je eden od sogovornikov prav na ta dan praznoval rojstni dan, se je večer sklenil s pihanjem torte.

    Maja Weiss in Peter Braatz
    Maja Weiss in Peter Braatz; foto: Arhiv DSR

Naslednji večer iz cikla Režiserji v dialogu bo v četrtek, 22. oktobra, sogovornika bosta Rok Biček in Olmo Omerzu.


Podelitev nagrade kosobrin ob desetletnici DSR

Društvo je desetletnico delovanja obeležilo tudi z ustanovitvijo nagrade kosobrin za dragocene filmske sodelavce, ki smo jo podelili na FSF v Portorožu 19. septembra 2015. Priznanje v obliki srebrne priponke je prejel scenski tehnik Janez Petretič Ive.

Iz obrazložitve:
»Vsi, ki delujemo na področju filma, zelo dobro vemo, kaj pomeni »dragocen filmski sodelavec«, in nemudoma lahko naštejemo vrsto imen, priimkov, predvsem pa nadimkov, po katerih jih poznamo. Brez teh sodelavcev si sploh ne moremo predstavljati ne kakovostnega delovnega procesa ne dobrega končnega izdelka.«

Miha Hočevar, Ive Petretič in Klemen Dvornik
Nagrajenec Janez Ive Petretič med Mihom Hočevarjem in Klemnom Dvornikom, foto: Katja Goljat.

Fotografija nagrade kosobrin
Avtor nagrade je akademski kipar in filmski režiser Miha Knific; foto: Katja Goljat


Seminar Zavoda AIPA in DSR v okviru Strokovnega programa 18. FSF

KAJ JE MOJE? KAJ JE TVOJE? Vprašanje prenosa pravic na avdiovizualnih delih
MONTAŽERJI, SCENOGRAFI IN KOSTUMOGRAFI: Ali so navedeni res »... nebistvena pritiklina avdiovizualnih del ...«?

Nastopajoči na seminarju
Omizje seminarja s tujimi gosti, foto: Matjaž Rušt

V strokovnem delu festivalskega programa sta Zavod AIPA in DSR 18. septembra 2015 v Portorožu organizirala seminar v zvezi s sistemom pravic na avdiovizualnih delih; prvi del je obravnaval prenos pravic na avdiovizualnih delih, drugi pa položaj avtorjev prispevkov (montažerji, scenografi, kostumografi, slikarji maske, ...).

Trenutne razmere, zaželeno idealno stanje in obete za izboljšanje položaja v zvezi s prenosom pravic na avtorskih delih v prihodnosti sta najprej predstavila gosta iz tujine, filmska režiserja in priznana strokovnjaka Dagmar Streicher z Dunaja in Peter Carpentier iz Berlina, nato pa še slovenski poznavalci AV področja Gregor Štibernik (AIPA), Klemen Dvornik (DSR) in odvetnika Špela Grčar ter Borut Bernik Bogataj.

Med izmenjavo mnenj z avtorji ter z avtorji prispevkov smo ugotovili, da je do sistema, ki bo pravično, učinkovito in transparentno ovrednotil in uredil področje avtorske in sorodnih pravic, še dolga pot - na njej pa se lahko zgledujemo predvsem po skandinavskih državah in Franciji, ki imajo zakonodajo na AV področju najbolje urejeno.

Več o seminarju na tej povezavi.


Generalna skupščina FERA
12.–14. junij 2015, Ljubljana–Bled

FERA logo

Združenje evropskih filmskih režiserjev (FERA) je krovna mednarodna organizacija, ustanovljena 1980, katere glavni namen je skrb za strokovne, umetniške, ustvarjalne in ekonomske pravice režiserjev, ki so bistveni del kulturno raznolike AV ustvarjalnosti v Evropi in po svetu. Povezuje strokovne zveze in društva iz enaintridesetih evropskih držav – člana sta tudi Društvo slovenskih režiserjev (DSR) in AIPA.

Obema je v veliko čast, da organiziramo generalno skupščino FERA – njen pomemben del je tudi dan predstavitve slovenske produktivne kinematografije.

Nagovor predsednika DSR
Klemen Dvornik predstavlja stvarnost slovenskih režiserjev na GS FERA v Ljubljani

Živimo v Evropi, tujine ni več

V času ustanavljanja Društva slovenskih režiserjev leta 2005 (10 let!) smo se protagonisti ubadali predvsem z množico aktualnih oziroma sprotnih problemov. V takih okoliščinah je bilo težko verjeti, da prav avtorji dajemo odločilni kreativni zagon avdiovizualni produkciji. Ta vložek smo pripisovali zgolj svojemu ustvarjalnemu erosu ali kar egu in ga zato razumeli kot nekaj samoumevnega, zato smo le počasi zares doumeli, da se filmi ne vrtijo samo zaradi nas, ampak da se ob filmu ali zaradi filma zavrti še marsikaj. Vrtijo se trdi in manj trdi diski, polnijo se programi, cvetijo kabelska omrežja in ne nazadnje – vrtijo se zaslužki. O avtorskih pravicah avdiovizualnih avtorjev smo slišali nekaj bajkam podobnih pripovedovanj starejših kolegov in zgodbe iz druge ali tretje roke o tem, kako je to sijajno urejeno v tujini.  Medtem se je denar iz avdiovizualnih pravic pretakal brez pravega vpliva ali celo nadzora imetnikov avtorskih pravic.

Ko je po dolgotrajnem trudu nastala AIPA, se je zdelo, da je cilj dosežen. A se je žal izkazalo, da se je s tem boj za korektno ureditev avtorskih pravic šele začel. Čeprav zdaj vemo, kaj je prav in kaj so pravice, smo dejansko še vedno na začetku, na čelu z zastarelim Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah, ki ga za nameček v praksi krmarijo rigidna tolmačenja, opremljena s strogimi birokratskimi plašnicami. Na začetku smo, ker so kolektivne organizacije še vedno ujetnice interesnih skupin, ki jim ni veliko do usklajenega delovanja. Na začetku smo, ker tehnološke inovacije prinašajo vedno nove distribucijske poti. Na začetku smo, ker piratske ideje iz populizma preskakujejo v politiko. Čedalje več je odprtih vprašanj brez jasnih odgovorov. Žal je iluzorno pričakovati, da bo država pravilno zaznala probleme, kaj šele, da bo z moderno in modro zakonodajo ponudila učinkovite rešitve.

Brez aktivnega sodelovanja filmskih avtorjev se ne more zgoditi nič dobrega. Vendar ni težko ugotoviti, da tudi v Evropi ni države, ki bi na področju avtorskih pravic vzpostavila absolutni red in harmonijo. Tudi v urejenih državah pravic nihče ne podeljuje. Treba si jih je zagotoviti. Ko se srečamo s kolegi iz sosednjih držav, se lahko samo nasmihamo podobnosti ali sorodnosti problemov kolektivnega uveljavljanja avtorskih pravic. Rešitve pa so v posameznih državah presenetljivo različne. Hkrati je vse bolj očitno, da bodo avtorsko področje regulirale evropske direktive, še več, da utegnejo biti ključni tudi čezatlantski sporazumi in pogodbe. Zato je bolj kot kadarkoli nujno, da se tudi slovenski avdiovizualni avtorji povezujemo in aktivno sodelujemo v mednarodnih združenjih, kot je evropsko združenje režiserjev FERA.

Samo usklajen glas avtorske internacionale se bo lahko zoperstavil korporativnim interesom, ki so seveda prav tako intenzivno navzoči v domačih in evropskih centrih odločanja. Generalna skupščina FERA v Sloveniji je priložnost, da okrepimo odnose in utrdimo stališča za učinkovitejše delovanje, da iz prve roke izvemo, kako podobne probleme rešujejo naši evropski sosedi.

Vedeti moramo več, predvsem več kot tisti, ki nam hočejo povedati, da nimamo prav.

Končno poročilo Generalne skupščine FERA 2015 v Ljubljani in na Bledu


Bert v roke Ivanke Mežan

Bert 2015
Legende slovenskega filma; foto: Peter Uhan, avtor plastike: Miha Knific

23. 4. ob 18.00 vabljeni v Slovensko kinoteko na tretjo podelitev nagrade bert za življenjsko delo na področju filmske igre. Poimenovali smo jo po izjemnem slovenskem filmskem in gledališkem igralcu Bertu Sotlarju in podeljujemo jo vsako leto dvakrat. Lanskoletnima nagrajencema Štefki Drolc in Mihu Balohu se pridružuje Ivanka Mežan.

Poklon velikim!


DSR prvič podeljuje Štigličeve nagrade

Jože Pogačnik s Štigličevo nagrado za življenjsko delo
Jože Pogačnik s »Štigličevimi« brki; foto: Peter Uhan, avtor plastike: Miha Knific

17. 2. ob 21.00 vabljeni v Slovensko kinoteko na prvo podelitev Štigličeve nagrade za izjemne dosežke na področju filmske in televizijske režije ter za življenjsko delo.

Nagrajenci za izjemne dosežke: Rok Biček (Razredni sovražnik), Špela Čadež (Boles), Siniša Gačić (Boj za), Matjaž Ivanišin (Karpopotnik) in Barbara Zemljič (Panika).

Nagrajenec za življenjsko delo: Jože Pogačnik, častni član DSR.

Žirija: Janez Burger, Klemen Dvornik, Miha Hočevar, Miha Knific, Matevž Luzar, Urša Menart, Boris Petkovič.

Čestitamo!


Režiserji znova v dialogu

Večer DSR
Režiserja Klemen Dvornik in Boris Petkovič v dialogu; foto: Ana Šturm

Večeri DSR v Slovenski kinoteki potekajo to sezono pod naslovom Režiserji v dialogu. Gre za sproščen pogovor dveh filmskih režiserjev (in publike), ki ga spremljajo odlomki iz njunih del. Prvi je na vrsti 20. 1. ob 20.00. Prva sta na vrsti Klemen Dvornik in Boris Petkovič.

Že potrjeni dialogi: Goran Vojnović–Marko Šantić (24. 3. ob 21.00), Rok Biček–Olmo Omerzu (jeseni).


Delavnica FERA v Ljubljani:
Kaj režiserji pričakujejo od kolektivnih organizacij?

Utrinek z dogodka
Andrew Chowns in Delyth Thomas (Directors UK) ter Håkan Bjerking (FERA); foto: Peter Škrlep

Datum: 29. 1. 2015

Kraj: hotel Union

Organizatorji: Združenje evropskih filmskih režiserjev (FERA), Društvo slovenskih režiserjev (DSR) in Zavod AIPA

Program | Videoposnetek

Pogovora: Håkan Bjerking | Catalin Mitulescu