Fotografija s podelitve nagrad, foto Katja Goljat/Matjaž Rušt
Sinoči se je s podelitvijo nagrad sklenil že 29. Festival slovenskega filma Portorož.
Strokovno žirijo za celovečerne filme so sestavljali Ingrid Kovač Brus, Nebojša Slijepčević in Iza Strehar, za kratke igrane, dokumentarne, eksperimentalne, animirane in študijske filme pa Ana Čigon, Jurij Meden in Igor Stanojević.
NAGRADE VESNA
vesna za najboljši celovečerni film
Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo
Režija: Ester Ivakič, scenarij Nika Jurman in Ester Ivakič
Utemeljitev: Film Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo je avtorsko izviren, izjemno prepričljiv in hkrati nepredvidljiv prvenec, ki govori o življenju in smrti, odraščanju in zrelosti ter prepleta resnično in magično. Preseneča nas z izvrsto igro, s sodelovanjem zvoka in podobe ter z zgodbo s pogumnimi fabulativnimi obrati. Hkrati pa ustvari povsem izvirno atmosfero, ki se giblje med realnimi in nadrealnimi prostori in do konca zahteva pozornega gledalca.
/Ester Ivakič in Nika Jurman sta scenarij za film razvijali na Scenarnici./
vesna za najboljšo režijo
Darko Štante
za film Izgubljeni sin scenarista in režiserja Darka Štanteta
Utemeljitev: Življenje Andreja, protagonista filma Izgubljeni sin, postopoma, a neizogibno razpada, medtem ko se sooča s temno družinsko preteklostjo, ki je zakopana tik pod površjem. Režiser gledalca spretno povleče v enako uničujočo spiralo. Izgubljeni sin ponuja pristen prikaz moškega sveta, v katerem se zlorabe upravičujejo v imenu ljubezni, nerazrešene travme iz otroštva pa se prenašajo iz generacije v generacijo. Gledalca pušča z odprtim vprašanjem: kako prekiniti ta začarani krog?
vesna za najboljši scenarij
Luka Marčetić
za film Dekle noči po scenariju in v režiji Luke Marčetića
Utemeljitev: Samosvoja romantična zgodba, kakršne v slovenskem filmu še nismo videli – z izrazitim avtorskim slogom, nenavadnimi junaki in suhim, absurdnim humorjem, ki presega pričakovane žanrske okvire.
/Luka Marčetič je scenarij za film razvijal na Scenarnici./
vesna za najboljšo glavno žensko vlogo
Anuša Kodelja za vlogo Maruše
v filmu Vse, kar je narobe s tabo scenaristke in režiserke Urše Menart
Utemeljitev: Žalovanje, samodestrukcija, osamljenost, zapostavljenost, radost, jeza in upor – to je le nekaj stanj, skozi katera se prebija glavna junakinja. Vsa so upodobljena z izjemno prepričljivostjo in čustveno širino, v kompleksnem, ranljivem in neukrotljivem liku, ki gledalca ne pusti ravnodušnega.
vesna za najboljšo glavno moško vlogo
Gregor Baković za vlogo Baka
v filmu Hotel Alkohol scenarista in režiserja Jana Cvitkoviča
Utemeljitev: Gregor Baković v vlogi Baka – Petra na svojem obrazu preigra razpoloženja, transe in agonije, pa tudi duhovitosti odvisnika od alkohola. Z drobnimi izrazi in gestami prepričljivo prikazuje, kako odvisnost od alkohola zaznamuje njegovo vedenje in odnose z okolico ter bližnjimi, ob tem pa ustvari večplasten lik človeka, ki bi lahko bil marsikaj, če mu življenja ne bi usmerjal alkohol.
vesna za najboljšo stransko žensko vlogo
Klara Kuk za vlogo Alje
v filmu _Vse, kar je narobe s tabo_scenaristke in režiserke Urše Menart
Utemeljitev: Alja je osamljeno mlado dekle, ki svojo potrebo po ljubezni kanalizira na patološki način. Klara Kuk gradi niansiran in kompleksen lik, z lahkoto menja igralske registre, preskakuje iz eksplozivne ekscesnosti v patološko stisko in je enakovreden drugi del močne igralske osi, ki nosi film Vse, kar je narobe s tabo.
vesna za najboljšo stransko moško vlogo
Matej Puc za vlogo Stanka
v filmu Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo režiserke Ester Ivakič in scenaristk Nike Jurman in Ester Ivakič
Utemeljitev: V vesolju, kjer se prepletata svetova mrtvih in živih, kjer realnost ni objektivna kategorija, je njegov lik preklet, ker živi trdno utemeljen v realnosti. Matej Puc v kratkem času na platnu ustvari presenetljiv lik očeta, ki prekipeva od energije in se zlomi pod pritiskom notranje dvojnosti, s čimer ustvari grozljiv kontrast eteričnim junakinjam filma.
vesna za najboljšo fotografijo
Lev Predan Kowarski
za film Dekle noči scenarista in režiserja Luke Marčetića
Utemeljitev: Posneti Ljubljano tako, da deluje kot katerokoli mesto, in ustvariti celovečerni film, ki se skoraj v celoti odvija ponoči, zahteva izjemen občutek za svetlobo, prostor in atmosfero. Fotografiji uspe vse vizualne elemente povezati v trmasto konsistenten slog, ki filmu daje prepoznavno identiteto in dosledno gradi njegov svet.
vesna za najboljšo izvirno glasbo
Alenja Pivko Kneževič in Simon Penšek
za film Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo režiserke Ester Ivakič in scenaristk Nike Jurman in Ester Ivakič
Utemeljitev: Alenja Pivko Kneževič in Simon Penšek sta filmu Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo s svojo avtorsko glasbo na videz neopazno, a odločilno dodala dimenzijo magičnosti in nadnaravnosti. V poseben glasbeni slog sta vključila izrazite vokalne in ambientalne motive, ki jih gledalec odnese s seboj iz kinodvorane.
vesna za najboljšo montažo
Špela Murenc Škulj
za film Dekle noči scenarista in režiserja Luke Marčetića
Utemeljitev: Dekle noči je film brezhibnega ritma, v katerem natančna menjava kadrov ustvarja humor, gradi odnose in stopnjuje napetost. V filmu zelo zadržanega igralskega izraza in stroge, formalistične režije je prav montažerski prispevek ključen, da stilizirani svet prepričljivo zadiha in zaživi.
vesna za najboljšo scenografijo
Miha Knific
za film Izgubljeni sin scenarista in režiserja Darka Štanteta
Utemeljitev: Miha Knific je v filmu Izgubljeni sin, v katerem se menjajo številna prizorišča, dosledno oblikoval raznolike prostore, od prijaznih stanovanj do domov, v katerih se dogajajo tragedije. Zgradil je zahtevne interierje in eksterierje ter ustvaril prepričjiv in presunjiv prostor, v katerem se navidez nevtralni svetovi povezujejo s svetom kriminala.
vesna za najboljšo kostumografijo
Mateja Fajt
za film Skejtanje ni za punce
Utemeljitev: Film Skejtanje ni za punce nazorno prikazuje položaj mladih deklet in žensk v konzervativni romski skupnosti. Oblačila so izraz emancipacije oziroma popuščanja pod pritiskom mizogine tradicije. Kostumi Mateje Fajt osvobajajo ali utesnjujejo like, ki jih nosijo, in dodajo ključen prispevek k zgodbi filma.
vesna za najboljšo masko
Mojca Gorogranc Petrushevska
za film Poslednja klofuta
Utemeljitev: Ustvarjanje naravno pordele, od mraza razdražene kože zahteva premišljenost, natančnost in izjemno pozornost do detajlov. Prav doslednost in skrb za kontinuiteto omogočata, da maska skozi celotno snemanje ohranja verodostojnost in podpira zimsko atmosfero.
vesna za najboljši zvok
Samo Jurca
za film Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo režiserke Ester Ivakič in scenaristk Nike Jurman in Ester Ivakič
Utemeljitev: Samo Jurca je v filmu Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo ustvaril kompleksno zvočno podobo filma, v kateri z izjemnim občutkom gradi, prepleta in sestavlja zvoke: šume narave, izrazito avtorsko glasbo, zvok drobnih kretenj in korakov… Zvočna podoba filma pomensko poudari izpostavljene prizore, se imenitno poveže z vizualno podobo filma in ga prestavi v novo dimenzijo.
vesna za najboljšo manjšinsko koprodukcijo
Kar je treba storiti
Režija: Srđan Kovačević
Slovenska koproducentka: Viva Videnović (URGH!)
Utemeljitev: Dokumentarni film Kar je treba storiti Srđana Kovačevića spremlja delo ekipe treh svetovalcev in množico njihovih strank, ki so jim dnevno kršene delavske pravice. Natančno, a z mnogimi iskrami humorja, pokaže globoke nepravilnosti v družbi in tudi sistemske uspehe Delavske svetovalnice. Film je slika tistega dela slovenske družbe, ki ga premalo poznamo ali ga celo ne želimo poznati.
vesna za posebne dosežke
Belo se pere na devetdeset
Režiser in soscenarist Marko Naberšnik
Produkcija: Aleš Pavlin, Andrej Štritof (Perfo)
Utemeljitev: Izjemen obisk v kinodvoranah je rezultat sposobnosti ustvariti film, ki ga občinstvo težko pričakuje in si ga želi ogledati na velikem platnu. Za takšen uspeh so poleg samega filma ključni tudi premišljena promocija, jasno pozicioniranje in izjemen občutek za to, kako občinstvu približati tako zahtevno tematiko. Vesna za posebne dosežke za izjemen obisk v kinematografih.
vesna za najboljši dokumentarni film
Ples življenja
režija: Siniša Gačić, scenarij Siniša Gačić in Andrej Nagode
Utemeljitev: Spomenik ljubezni, dostojanstvu in pravici do razpolaganja z lastnim življenjem, ki ga odlikuje izjemno tankočuten režijski pristop. Film, ki hkrati boža in reže.
vesna za najboljši kratki igrani film
Hiška
režija in scenarij: Nika Jurman
Utemeljitev: : Krik generacije, ki se med žongliranjem z žlahtnimi stereotipi slovenske družbe bori za svoj prostor pod soncem.
vesna za najboljši animirani film
Kozmonavti
režija: Leo Černic
Utemeljitev: Erupcija izvirne galaktične dekadence, ki v vakuumu kozmosa išče kisik ljubezni.
vesna za najboljše eksperimentalno AV delo (eksperimentalni film)
Deveti vrh
režija: Gregor Kocjančič
Utemeljitev: Oda monumentalni lepoti in leposlovju slovenskih vrhov.
vesna za najboljši študijski film
Naši zidovi
režija: Živa Divjak
produkcija: FAMU (CZ)
Utemeljitev: Poema o ljubezni in odgovornosti, ki prepriča s suverenim, minimalističnim vizualnim pristopom.
vesna za posebne dosežke
Vse, kar sem kadarkoli želela slišati
režija: Ema Paš
Utemeljitev: Študijski film, ki nas spomni, da so tudi smisel za humor, razigranosti in kršenje pravil del odraščanja v študijskem procesu.
vesna za najboljši film po izoru občinstva
Kauniaro – Pleši za ljubezen ali Ubij in umri
režija: Tomo Križnar, Bojana Pivk Križnar, Maja Weiss
Povprečna ocena: 4,91
DRUGE NAGRADE
Nagrada AKMS
za izbrani celovečerni film
Žirija: Sara Badreddine, Erik Toth in Vesna Telič Kovač
Sence tišine
režija: Darko Sintič in Jure Kreft
Utemeljitev: Celovečerni dokumentarni film Darka Sintiča in Jureta Krefta z izbranimi sogovorniki – zamejci in predmejci, ki se še vedno sprašujejo »kdo sem?«, glasno osvetli skozi generacije utišane in zamolčane osebne zgodbe, ki jih je na zahodni meji vklesalo 20. stoletje in nam še vedno odzvanjajo. Dokumentarec ni le kronika preteklosti. Sence tišine se ne ozirajo nazaj, da bi tehtali krivdo, zmanjševali odgovornost ali izravnavali zgodovinske račune. Film nas glasno poziva k poslušanju tudi tistega drugega, paralelnega nacionalnega spomina – boleče zgodbe soseda, ki je bil prav tako potisnjen v senco, v drugorazrednost, v tišino.
Film, ki mu poseben ritem dodajata glasba in animacija zgodovinskih dogodkov, pogumno spodbuja k refleksiji o vplivu travmatičnih izkušenj na posameznika in družbo, predvsem pa humanistično kliče k brezmejni strpnosti, sobivanju in miru na vseh straneh meja.
Je prošnja in opomin, ki gradi most in ne zidu.
Nagrada Društva slovenskih filmskih publicistov FIPRESCI
za najboljši slovenski celovečerni filmi v tekmovalnem programu
Žirija: Ana Jurc, Matjaž Zorec in Majda Širca
Dekle noči scenarista in režiserja Luke Marčetića
Utemeljitev: Dekle noči je film, ki v slovenski prostor vnaša kreativno svežino, rigoroznost in brezkompromisno avtorsko stališče. Luka Marčetić gledalca preseneti s tvegano filmsko govorico, ki z do skrajnosti stilizirano poetiko vsakdanjosti dekonstruira žanrske zmožnosti in osnovne predpostavke imaginarija v slovenskem filmu. Z doslednim vztrajanjem pri melanholičnem absurdu eksistence subvertira ustaljene pripovedne konvencije in nas s toplo-hladnimi prijemi skandinavskega asketizma potisne v svet, s katerim se naenkrat ne znamo več soočati. Dekle noči s svojo redko videno doslednostjo v tonu in energiji odpira novo polje razmisleka v slovenskem žanrskem filmu.
Nagrada Milke in Metoda Badjure za življenjsko delo
Janez Kovič, scenograf in producent
Člani in članice komisije za nagrado Milke in Metoda Badjure v letu 2026: Jerca Jerič, Urška Kos, Rado Likon, Matjaž Žbontar, Janez Burger
Iz utemeljitve:
"Janez Kovič je eden redkih ustvarjalcev v zgodovini slovenskega filma, ki je z enako predanostjo, znanjem in ustvarjalno vizijo zaznamoval dve temeljni področji filmske ustvarjalnosti: scenografijo in produkcijo. V več kot štiridesetih letih aktivnega dela je soustvaril vizualni in produkcijski okvir za generacije slovenskega filma. Njegov opus obsega več kot 70 filmskih in televizijskih projektov, ki segajo od začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja vse do danes."
Nagrada kosobrin za dragocene filmske sodelavce neavtorskih poklicev, ki jo podeljuje Društvo slovenskih režiserjev in režiserk
asistent kamere in skrbnik materaiala Marjan Bocevski.
Nagrajenkam in nagrajencem ter vsem ustvarjalkam in ustvarjalcem in ekipam predvajanih filmov iskrene čestitke!