Komentarji Društva DSR na predloge sprememb Uredbe o samozaposlenih

Posted on 09.07.2024

ODZIV DRUŠTVA SLOVENSKIH REŽISERJEV IN REŽISERK
NA PREDLOG UREDBE O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH UREDBE O SAMOZAPOSLENIH V KULTURI

Spoštovani,

Društvo slovenskih režiserjev in režiserk se odziva na javni poziv h komentiranju predloga
Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o samozaposlenih v kulturi.

Uvodoma posredujemo nekaj splošnih pojasnil o položaju avdiovizualnih (AV) ustvarjalk in ustvarjalcev v Sloveniji, ki bodo, tako vsaj želimo in upamo, omogočila lažje razumevanje specifike poklicev, dejanskega položaja ustvarjalcev, utemeljenosti naših predlogov sprememb in nujnosti njihove takojšnje uvedbe.
Za morebitno strokovno pomoč ali dodatna pojasnila smo vam z veseljem na voljo.

S spoštovanjem in z lepimi pozdravi,

Društvo slovenskih režiserjev in režiserk
zanj Upravni odbor

Ljubljana, 9. 7. 2024

.........

KRATKA ANALIZA STANJA NA AVDIOVIZUALNEM PODROČJU
(Vir: Nacionalni program za film 2018-2023, Društvo slovenskih režiserjev, 2018)

Kadrovski profil filmske ekipe je zelo pester, film soustvarjajo ljudje z zelo raznolikimi izobrazbami in specializacijami. Avtorji (režiserji, scenaristi, igralci, direktorji fotografije, scenografi, skladatelji itd.) so ponavadi visoko izobraženi na umetniških akademijah, sodelavci v tehničnih podpornih poklicih (mojstri obdelave slike in zvoka, mojstri luči, mojstri gradnje, scenski delavci, rekviziterji itd.) imajo različne vrste in stopnje izobrazbe, vsi pa so z izkušnjami dosegli visoko stopnjo specializacije. V produkciji, promociji, distribuciji in vzgoji (producenti, selektorji, organizatorji, predavatelji itd.) pa so največkrat angažirani ljudje z visokošolsko izobrazbo družboslovnih smeri. Veliko nam pove že odjavna špica filma – v slovenskem ce-lovečernem igranem filmu je navadno podpisanih več kot sto (včasih tudi več kot tristo) ljudi različnih poklicev, ki so tako ali drugače povezani z nastalim filmom. Če bi vlekli vzporednice s poslovnim svetom, bi lahko rekli, da je vsak film srednje veliko projektno podjetje, ki zaposluje visokošolsko izobražene ljudi in strokovnjake z visoko stopnjo specializacije. Pri tem lahko navedemo izsledke študije o dohodkih avdiovizualnih avtorjev Univerze v Gentu iz l. 2018 (European Film and TV Authors: Their Earnings and Working Life), ki ugotavlja, da je med režiserji in scenaristi v Evropi okoli 90 % visokošolsko izobraženih.
Očitno razliko pa opazimo pri obliki zaposlenosti. Filmski delavci in ustvarjalci so skoraj stoodstotno samozaposleni in registrirani ali kot samostojni podjetniki ali kot samozaposleni v kulturi. V obeh primerih gre za prekarni delovni odnos, v katerem delavec prevzame vso odgovornost in vsa tveganja, hkrati pa se odpove vsem ugodnostim, ki jih prinaša urejeno delovno razmerje.
Samozaposleni ne pozna plačanih dopustov, regresov, bolniških nadomestil za vsako obolelost, ni upravičen do nadomestil za čas brezposelnosti, nima plačanih prevozov na delo in dodatkov za prehrano, predvsem pa nima rednih dohodkov.
Čeprav sta samostojni podjetnik in samozaposleni v kulturi na trgu dejansko v položaju delojemalca, sta po svojem pravnem statusu in definiciji delodajalca, zato tudi nimata možnosti sindikalne zaščite in sta na atomiziranem trgu delovne sile toliko bolj nemočna. Zaradi tega paradoksa samozaposleni nimajo ustrezne pogajalske moči.
Ministrstvo za kulturo že desetletja vodi status samozaposlenih kot socialni korektiv in ne kot spodbudo za kakovostne in fleksibilne ustvarjalne procese na umetniškem trgu.
Dejanske razmere na trgu prikazuje spodnja tabela, ki primerja pravice zaposlenih s pravicami samozaposlenih.

PRIMERJAVA PLAČILA DELA, STROŠKOV, PRISPEVKOV IN NADOMESTIL NA PRIMERU REŽISERKE TV-FILMA

Diplomirana režiserka, zaposlena na RTV Slovenija (javni zavod)

Plačilo za režijo celovečernega dokumentarnega filma: Plačilo na ravni najmanj 44. in največ 54. plačnega razreda (mesečno brutto 2.568,81 do 3.802,47 evrov)
Višina prispevkov: Glede na plačni razred
Napredovanje: Da
Nadomestilo za bolniški dopust: Od prvega dne glede na višino prispevkov – na ravni najmanj 44. in največ 54. plačnega razreda
Nadomestilo za porodniški in starševski dopust: Glede na višino prispevkov – na ravni najmanj 44. in največ 54. plačnega razreda
Delovna sredstva (telefon, internet, pisarniški pribor, itd.): Krije delodajalec
Stroški v zvezi z delom (prevoz, prehrana, dnevnice, nočitve in drugi stroški na službenem potovanju): Krije delodajalec
Odmori in počitki (med delovnim časom, med zaporednima delovnima dnevoma, tedenski počitek): Krije delodajalec
Letni dopust (minimalno 4 tedne), pravica do odsotnosti z dela zaradi izobraževanja /darovanja krvi/osebnih okoliščin/pravica doječe matere: Krije delodajalec
Regres: Krije delodajalec
Nagrajevanje za delovno uspešnost in dodatki za posebne pogoje dela (stimulacija do 30%/ morebitna 13. ali 14. plača/napredovanje/ nočno delo/delo ob praznikih in dela prostih dneh/nadurno delo/, …: Krije delodajalec
Dodatek za delovno dobo: Krije delodajalec
Jubilejne nagrade za 10, 20, 30, … let delovne dobe in odpravnina ob upokojitvi/prenehanju delovnega razmerja iz poslovnih razlogov: Krije delodajalec
Pravica do nadomestila za brezposelnost: Krije delodajalec

Diplomirana režiserka, samozaposlena v kulturi

Plačilo za režijo celovečernega dokumentarnega filma: Precej manj, zneski variirajo, nikakor pa niso v skladu z 82.b členom ZUJIK-a (samozaposleni glede na cenzus tudi v najboljšem primeru za l. 2024 ne sme preseči 36. plačnega razreda, torej mesečnega zneska 1.877,01 evrov brutto)
Višina prispevkov: 60% v primeru, ko ustvarjalka ne dosega cenzusa in hkrati izkazuje vrhunskost in ji prispevke krije ministrstvo za kulturo ALI glede na dohodek v primeru, ko ustvarjalka presega cenzus ali ne izkazuje vrhunskosti in si prispevke krije sama
Napredovanje: Ne
Nadomestilo za bolniški dopust: Za čas zadržanosti od dela zaradi bolezni (za daljšo zadržanost od dela zaradi bolezni, ki traja najmanj 31 delovnih dni) in/ali največ za enkratno zadržanost od dela zaradi bolezni v posameznem letu, in sicer za delovne dni do vključno 30. delovnega dne bolezni
Nadomestilo za porodniški in starševski dopust: Glede na višino prispevkov – praviloma na ravni minimalne plače
Delovna sredstva (telefon, internet, pisarniški pribor, itd.): Krije samozaposlena
Stroški v zvezi z delom (prevoz, prehrana, dnevnice, nočitve in drugi stroški na službenem potovanju): Krije samozaposlena
Odmori in počitki (med delovnim časom, med zaporednima delovnima dnevoma, tedenski počitek): Krije samozaposlena
Letni dopust (minimalno 4 tedne), pravica do odsotnosti z dela zaradi izobraževanja /darovanja krvi/osebnih okoliščin/pravica doječe matere: Krije samozaposlena
Regres: Krije samozaposlena
Nagrajevanje za delovno uspešnost in dodatki za posebne pogoje dela (stimulacija do 30%/ morebitna 13. ali 14. plača/napredovanje/ nočno delo/delo ob praznikih in dela prostih dneh/nadurno delo/, …: Krije samozaposlena
Dodatek za delovno dobo: Krije samozaposlena
Jubilejne nagrade za 10, 20, 30, … let delovne dobe in odpravnina ob upokojitvi/prenehanju delovnega razmerja iz poslovnih razlogov: Krije samozaposlena
Pravica do nadomestila za brezposelnost: Krije samozaposlena

Diskriminatorni položaj samozaposlenih avdiovizualnih ustvarjalcev je zelo jasno razviden iz prakse, ki jo mdr. izvaja nacionalna RTV hiša, ki brez sramu uporablja dvojna merila za svoje redno zaposlene in za »zunanje«, torej samozaposlene avtorje.
Iz zgornje tabele je razvidno, da prejme samozaposlena režiserka začetnica (razlika je pri režiserkah toliko večja zaradi obsežnejšega porodniškega in starševskega dopusta, ko samozaposleni prejemajo praviloma nižja nadomestila), večinoma z visokošolsko izobrazbo, plačilo za delo (in v znesku honorarja je vsebovan celo honorar za prenos praktično vseh materialnih pravic za vse vrste bodoče rabe AV dela, razen še neobstoječih vrst), ki niti približno ne dosega plače zaposlene režiserke, ki je uvrščena najmanj v 44. plačni razred in deležna vseh vrst socialnih in drugih dodatkov in nadomestil ter povračila materialnih stroškov dela.

Prekarni status ima tudi veliko sekundarnih posledic, ki samozaposlenemu dodatno otežujejo položaj.
Samozaposleni nimajo zagotovljenega dela. Predvsem avtorji so prisiljeni, da s svojim delom »kreditirajo« delovni proces. Najprej morajo brez plačila opraviti veliko dela (napisati scenarij in pripraviti vso razpisno dokumentacijo), da lahko s pripravljenim projektom sploh kandidirajo na razpisih za pridobitev sredstev. Ker jih morajo v zadnjem času pridobivati ne le doma, temveč tudi v tujini, je proces še bolj dolgotrajen in negotov. O tveganju, ki ga tako prevzamejo samozaposleni avtorji, govori podatek, da je na razpisih izbranih povprečno le 20 % prijavljenih. Zato so filmski avtorji pogosto prisiljeni poiskati tudi druge vrste zaposlitve.

Samozaposleni svojo socialno negotovost ali celo drugorazrednost doživljajo tudi v drugem krogu kot posledico svojega prekarnega položaja. Za slovenske banke, denimo, je prekarni delavec preveč nezanesljiv oziroma tvegan, da bi mu zaupale dolgoročni bančni kredit. Zato je načrtovanje življenja za samozaposlene bistve¬no težje. Kadar se v partnerskem ali družinskem odnosu združita dva samozapos¬lena, se težave ustrezno potencirajo in se lahko zgodi, da eden od njiju ne bo več zmogel pridobiti dela na trgu oziroma bo prisiljen poiskati zaposlitev zunaj svojih kariernih ambicij in usposobljenosti.
Zaradi prekarnih okoliščin se dogaja, da na filmu pogosto izgubljamo visoko specializirane delavce, ki se odločajo za varnejše, delovno in socialno stabilnejše delovno okolje. To še posebej velja za ženske v filmskih poklicih.

Za izboljšanje položaja samozaposlenih na AV področju in njihovo neenakopravno obravnavo so nujni takojšnji ukrepi:
• Ureditev statusa samozaposlenega v kulturi na način, ki bo izenačil pravice samozaposlenih s pravicami zaposlenih (npr. nadomestilo za čas bolniškega dopusta, napredovanje, dela prosti dnevi – glej tabelo zgoraj);
• Uvedba karierne dinamike v sistem samozaposlenih v kulturi
Statusu samozaposlenega v kulturi je treba omogočiti karierno dinamiko, kakršno poznajo vse oblike rednih zaposlitev. To pomeni, da je treba uveljaviti
o takojšnje zvišanje cenzusa za minimalno 3 plačne razrede,
o uvedbo drsnega cenzusa,
o ukinitev uvrščanja potnih stroškov v cenzus za tiste ustvarjalce, katerih delo se občasno izvaja zunaj kraja bivanja (in npr. od producentov/javnih zavodov prejemajo sredstva za nakup letalskih in drugih vozovnic – službeno pot se lahko dokazuje s pogodbo oz. drugimi uradno veljavnimi dokumenti);
o možnost, da samozaposleni doplača prispevke, ko se uvrsti v višji dohodkovni razred.
To se zdi še posebej smiselno, če Ministrstvo za kulturo pravico do plačevanja prispevkov dejansko razume tudi kot nagrado za vrhunskost in ne zgolj kot socialni korektiv;
• Uvedba položaja prvaka-samozaposlenega v kulturi za izjemne umetniške dosežke v avtorskih poklicih tudi na AV področju (režiser/ka, scenarist/ka, direktor/ica fotografije, animator/ka, skladatelj/ica izvirne filmske glasbe), kot položaj ureja Pravilnik o merilih za doseganje naziva prvak in vrhunski glasbenik za zaposlene vrhunske ustvarjalce v javnih zavodih. V nadaljnji fazi je treba določiti merila in nabor pravic, ki iz tega izhajajo.
• Dosledno upoštevanje 82.b člena ZUJIK
RTV Slovenija je treba z ustreznimi ukrepi prepričati k doslednemu spoštovanju 82.b člena ZUJIK-a, ki določa, da plačilo za delo samozaposlenega v kulturi, ki ga angažira javni zavod v okviru pro¬grama ali projekta, financiranega iz državnega proračuna, ne sme biti nižje od najnižjega plačnega razreda v javnem sektorju za primerljivo delovno mesto.
• Takojšnja javna razprava in uvedba Sprememb in posodobitev ZUJIKa, ki bodo mdr. omogočile ureditev in izenačitev položaja samozaposlenih v kulturi ter ustrezno sankcionirale eventualne kršitelje.
• Hkrati z javno razpravo in uvedbo sprememb ZUJIKa mora potekati tudi javna razprava in prednostna uvedba nadaljnjih sprememb Uredbe za samozaposlene, ki bodo tudi v praksi omogočile izvajanje načrtov za izboljšanje oz. izenačitev pogojev dela za samozaposlene.

KOMENTARJI NA PREDLOG UREDBE

SPREMNI DOPIS K JAVNI OBRAVNAVI PREDLOGA UREDBE O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH UREDBE O SAMOZAPOSLENIH V KULTURI (št. 0070-7/2024/1)

»Posameznik se lahko prijavi v razvid z največ štirimi poklici, s čimer se zasleduje bolj usmerjen karierni razvoj.«

Komentar:
Omejitev na 4 poklice je pri AV ustvarjalkah/cih nekoliko preveč omejujoča, saj so zaradi slabih poslovnih možnosti in stalno nezadostnega financiranja samozaposleni pogosto prisiljeni v opravljanje več poklicev. Predlagamo zvišanje zgornje meje na 5 poklicev.

»Ključna sprememba nove uredbe je uvedba štirih kariernih razredov oziroma karierne dinamike. Ta bo samozaposlenim v kulturi ob sprejetju nadaljnjih zakonskih sprememb omogočala večjo socialno varnost v različnih življenjskih obdobjih. Vstopni karierni razred Samozaposlen v kulturi IV je namenjen tistim, ki začenjajo z delom v kulturi, najvišji pa bo razred Samozaposlen v kulturi I, ki bo namenjen posameznikom na vrhu kariere. Razreda Samozaposlen v kulturi III in II sta namenjena tistim, ki so prešli iz začetnega v kontinuirano delo v kulturi. Z uvedbo vstopnega kariernega razreda, za katerega veljajo prilagojeni pogoji, Ministrstvo rešuje visoko prekarizirane mlade v kulturi, ki imajo po zaključku študija težave z ureditvijo svojega pravnega statusa. Najvišji razred karierne dinamike naslavlja samozaposlene, ki so na vrhu kariere. Tu se zasleduje načelo daljših procesov in višje kakovosti dela, kar se bo po dodatnih zakonskih spremembah prelevilo tudi v več socialnih pravic, ki omogočajo varnejši prehod v upokojitev.
Pogoji za pridobitev statusa samozaposlenega v kulturi in pravice do plačila prispevkov bodo v primeru najvišjih dveh razredov vezani na delovno dobo. Za vstop v razred Samozaposlen v kulturi I je pogoj 30 let, za razred Samozaposlen v kulturi II pa 20 let delovnih izkušenj na področju kulture. Za preostala razreda teh pogojev ni. Za vse štiri razrede pri vpisu v razvid še naprej ostajajo veljavni splošni pogoji. Posameznik se lahko prijavi v razvid z največ štirimi poklici, s čimer se zasleduje bolj usmerjen karierni razvoj.
Prevedba zdajšnjega sistema v nove razrede v prvi fazi od samozaposlenih, ki že imajo status in pravico do plačila prispevkov za socialno varnost, ne bo zahtevala dodatnih aktivnosti. Prevedba v razred Samozaposlen v kulturi III bo namreč avtomatična.«

Komentar:
Upoštevaje podatke iz zgornje tabele (PRIMERJAVA PLAČILA DELA, STROŠKOV, PRISPEVKOV IN NADOMESTIL NA PRIMERU REŽISERKE TV-FILMA) opozarjamo, da prevedba v tej prvi fazi nikakor ne sme biti zgolj administrativna, temveč mora imeti za samozaposlene tudi dejanske pozitivne posledice približevanja izenačitvi statusa zaposlenih.
Predlagamo, da je trenutno veljavni cenzus (36. plačilni razred) avtomatično uveden za Samozaposlene v kulturi IV, za vse druge pa se (do nadaljnjih postopkov izenačevanja položaja samozaposlenih z zaposlenimi v javnih zavodih) spremeni v 39. plačni razred.

»Predlog spremenjene uredbe je tudi prvi večji poseg v kriterije obsega in kakovosti v zadnjem desetletju in na novo definira merila za pridobitev statusa samozaposlenih in pravico do plačila prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna. Ključna smernica sprememb je načelo »vsako delo šteje«. Samozaposleni v kulturi namreč poleg svoje osnovne dejavnosti na področju kulture opravljajo tudi številna, praviloma neplačana dela, od izobraževanja, mentoriranja, skrbi za internacionalizacijo njihovega dela, organizacijo gostovanj in ostale strokovne naloge. Po novem bo tudi to delo, ki je nujno za doseg izjemnih dosežkov v kulturi, presojano in upoštevano znotraj kriterijev kakovosti dela. Ti kriteriji so po novem za vse poklice enaki in se modularno seštevajo. Dosedanji pogoj, da je treba za vsak kriterij kakovosti prejeti več kot polovico točk, ne velja več. Tudi kriteriji obsega postajajo modularni in bodo zato prilagodljivejši individualnim ustvarjalnim potem ter bodo omogočali večjo specializacijo poklicev, s tem pa kakovost del. Vsak tip dela bo ovrednoten z določenimi točkami, ki se bodo med seboj seštevale.«

Komentar:
Zaradi (vsiljeno) prekarne narave poklicev na AV področju zelo veliko dela poteka projektno preko avtorskih pogodb, zato je pri kriterijih obsega in kakovosti nujno treba upoštevati tudi projektno delo v drugih statusnih oblikah (občan, študent) – dokazilo za to naj bo avtorska pogodba, bodisi s producentom bodisi z Agencijo/javnim zavodom.

»Ključna smernica sprememb je načelo »vsako delo šteje«. Samozaposleni v kulturi namreč poleg svoje osnovne dejavnosti na področju kulture opravljajo tudi številna, praviloma neplačana dela, od izobraževanja, mentoriranja, skrbi za internacionalizacijo njihovega dela, organizacijo gostovanj in ostale strokovne naloge. Po novem bo tudi to delo, ki je nujno za doseg izjemnih dosežkov v kulturi, presojano in upoštevano znotraj kriterijev kakovosti dela. Ti kriteriji so po novem za vse poklice enaki in se modularno seštevajo. Dosedanji pogoj, da je treba za vsak kriterij kakovosti prejeti več kot polovico točk, ne velja več. Tudi kriteriji obsega postajajo modularni in bodo zato prilagodljivejši individualnim ustvarjalnim potem ter bodo omogočali večjo specializacijo poklicev, s tem pa kakovost del. Vsak tip dela bo ovrednoten z določenimi točkami, ki se bodo med seboj seštevale.«

Komentar:
Novo ocenjevanje omogoča tudi večjo arbitrarnost, zato pozivamo, da se v strokovne komisije imenuje izključno strokovnjake s področij, na katerih ocenjujejo, z ustreznimi izkušnjami, referencami in osebnostno integriteto. Zanje morajo veljati najmanj tako strogi kriteriji kot za samozaposlene, katerih vloge ocenjujejo.
Treba je razmisliti tudi o uvedbi dodatnih varovalk, ki bi preprečile morebitno »politično« odločanje (namesto strokovnega) o vlogah za priznanje statusa oz. plačilo prispevkov, saj gre za eno najranljivejših in najbolj nezaščitenih skupin.

PRILOGA 1: SPECIALIZIRANI POKLICI NA PODROČJU KULTURE IN KRITERIJI IZJEMNEGA KULTURNEGA PRISPEVKA ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO PLAČILA PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARNOST

• Pri merilih za »kriterij obsega« na AV področju je treba upoštevati, da lahko traja celoten proces nastanka AV dela tudi 7 ali celo več let in da določeni poklici lahko svoje delo dokončajo (npr. scenarist, ki je opravil pogodbeno delo; ali avtor likovne zasnove in režiser pri animiranem filmu, ki bi lahko, glede na to, da je cikel celovečernega animiranega filma 10 let, dokazovala kontinuirano delo s pogodbami s SFCJA za razvoj ali realizacijo projekta in s tem pridobila sorazmerni delež točk pri kvantiteti - morda tretjino oz. polovico), »javno priobčenje dela«, kar je v predlogu Uredbe veljavni dokaz za opravljeno delo, pa se iz različnih razlogov, na katere samozaposleni v tem procesu nimajo vpliva, zamakne v prihodnost. V takšnih primerih je nujno treba upoštevati druga dokazila (npr. pogodbo s producentom ali Agencijo/javnim zavodom, kjer so natančno navedeni roki za opravljeno delo);

• Pri poklicih z AV področja je treba v rubriki »Izpolnjevanje kriterijev«:
o povsod posebej navesti merila za animirane filme (vrednotenje, kot ga ocenjuje DSAF);
o dodati kategorijo »javno predvajani animirani film v različnem trajanju, ki je del drugega AV dela (celote)« in ga ustrezno točkovati (vrednotenje, kot ga ocenjuje DSAF);
o zgornje dodane podatke poenotiti pri vseh AV poklicih.

• Pri poklicu »Režiser AV« je treba v rubriki »Izpolnjevanje kriterijev« popraviti točkovanje, da je usklajeno z drugimi poklici v AV sektorju:
o 1 javno predvajan celovečerni film … 25 točk
o 1 javno predvajana filmska animacija … 15 točk
o 1 javno predvajan srednjemetražni film … 17 točk
o 1 javno predvajana epizoda televizijske serije* do 60 min … 15 točk
o 1 javno predvajan kratki film … 10 točk
o 1 javno predvajana epizoda televizijske serije do 30 min … 10 točk
o 1 javno predvajana epizoda dnevne televizijske serije … 6 točk
o 1 javno predvajano drugo AV delo … 7,5 točke
o za animirana AV dela vseh drugih dolžin in formatov je treba upoštevati vrednotenje, kot ga ocenjuje društvo DSAF)
• Pri poklicu »Scenarist AV« je treba v rubriki »Izpolnjevanje kriterijev« popraviti točkovanje, da je usklajeno z drugimi poklici v AV sektorju:
o 1 javno predvajan celovečerni film … 20 točk
o 1 javno predvajan srednjemetražni film … 10 točk
o 1 javno predvajana epizoda televizijske serije do 60 min … 10 točk
o 1 javno predvajan kratki film … 10 točk
o 1 javno predvajana epizoda televizijske serije do 30 min … 7,5 točk
o 1 javno predvajana epizoda dnevne televizijske serije … 5 točk
o 1 javno predvajano drugo AV delo … 5 točk
o za animirana AV dela vseh dolžin in formatov je treba upoštevati vrednotenje, kot ga ocenjuje društvo DSAF)

• Pri poklicu »Asistent režiser« je treba razločiti med »1. asistent režiser«, »2. asistent režiser« in »3. asistent režiser«, ker se namreč njihove naloge in odgovornost zelo razlikujejo, zato tudi predlagamo naslednje razlikovanje pri kriterijih obsega:
o 1 javno predvajan celovečerni film kot 1. asistent režiser ...12 točk
o 1 javno predvajan srednjemetražni film kot 1. asistent režiser … 10 točk
o 1 javno predvajana epizoda televizijske serije do 60 min kot 1. asistent režiser … 8 točk
o 1 javno predvajana epizoda televizijske serije do 30 min kot 1. asistent režiser … 6 točk
o 1 javno predvajan kratki film kot 1. asistent režiser … 6 točk
o 1 javno predvajana epizoda dnevne televizijske serije kot 1. asistent režiser … 3 točke
o 1 javno predvajano drugo AV delo kot 1. asistent režiser … 4 točke
o 1 javno predvajan celovečerni film kot 2. (ali 2.2, 3., itd.) asistent režiser … 6 točk
o 1 javno predvajan srednjemetražni film kot 2. (ali 2.2, 3., itd.) asistent režiser ... 5 točk
o 1 javno predvajana epizoda televizijske serije do 60 min kot 2. (ali 2.2, 3., itd.) asistent režiser … 4 točke
o 1 javno predvajan kratki film kot 2. (ali 2.2, 3., itd.) asistent režiser … 3 točke
o 1 javno predvajana epizoda televizijske serije do 30 min kot 2. (ali 2.2, 3., itd.) asistent režiser ... 3 točke
o 1 javno predvajana epizoda dnevne televizijske serije kot 2. (ali 2.2, 3., itd.) asistent režiser … 2 točki
o 1 javno predvajano drugo AV delo kot 2. (ali 2.2, 3., itd.) asistent režiser … 2 točki

Primeri nadaljevank, uporabljenih pri vrednotenju različnih kategorij:
o televizijska igrana serija do 60 min. (npr. Primeri inšpektorja Vrenka)
o televizijska igrana serija do 30 min. (npr. Ja, Chef!)
o dnevna televizijska serija (npr. Skrito v raju)

** Pojem asistenta režiserja naj pri odločanju pomaga ovrednotiti naslednja definicija: »Pojem Asistent režiser se uporablja za poimenovanje več funkcij v filmski ekipi. To so 1. (Prvi) asistent režiser (okrajšava 1. AR), 2. (Drugi) asistent režiser (2. AR), 2.2. (Drugi drugi) asistent režiser (2.2. AR) itd., 3. (Tretji) asistent režiser (3. AR)., Dodatni asistent režiser (AddAR). Te funkcije se med seboj razlikujejo po zadolžitvah. 1. asistent režiser: Izdelava razdelave scenarija, izdelava snemalnega plana, nadzor celotnega procesa predprodukcije, ocenjevanje primernosti predlaganih snemalnih lokacij, kreativna pomoč pri izbiri igralske zasedbe, izbor in režija statistov (drugega plana), skrb za pretok informacij med režiserjem, vodjami sektorjev ter produkcijo, kreativna pomoč pri iskanju vsebinskih rešitev, vodenje snemalne ekipe na tehničnih ogledih snemalnih lokacij, skrb za to, da potek snemanja čimbolj sledi ciljem, zastavljenim v snemalnem planu, vodenje dela snemalne ekipe na snemalni lokaciji na način, da se lahko režiser pri pripravi kadrov posveti le kreativnim vprašanjem, dajanje jasnih ukazov snemalni ekipi (napotki ob pripravi na snemanje, začetek/konec snemanja kadra, pričetki/konci odmorov idr.), skrb za disciplino in motivacijo snemalne ekipe na snemalni lokaciji, dajanje znakov za začetke akcij v času snemanja kadrov in drugo. 2. asistent režiser: Koordinacija priprav in planiranja dela igralske zasedbe, nadzor dela sektorjev maska in kostum v predprodukciji in na samem setu, izdelava dispozicij, pomoč pri izboru in režiji statistov (drugega plana), nadzor priprave “korak naprej”, pregled nad igralnimi rekviziti in druge naloge, ki mu jih dodeli 1. asistent režiser. 2.2. asistent režiser: Na projektih večjega obsega prevzame del zadolžitev 2. asistenta režiserja., 3. asistent režiser – vajenec: izvaja le enostavne naloge, ki mu jih dodelijo višje razvrščeni asistenti režiserji. Dodatni asistent režiser: kot specializant za določeno področje režije na zahtevnih projektih (npr. režiser masovnih prizorov, režiser kaskaderskih prizorov z vozili). Asistenti režiserji v vseh navedenih funkcijah z manjšimi razlikami v zadolžitvah delujejo v predprodukciji in produkciji kratkih, srednjedolgih in celovečernih filmov, televizijskih serij, reklamnih spotov in glasbenih spotov.« /vir: Statut DSR, avgust 2020)

PRILOGA 2: SPECIALIZIRANI POKLICI NA PODROČJU KULTURE – DEFICITARNI POKLICI IN KRITERIJI IZJEMNEGA KULTURNEGA PRISPEVKA ZA PRIDOBITEV PRAVICE DO PLAČILA PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARNOST

• Pri poklicu "Skrbnik kontinuitete" je pri merilih treba upoštevati:
o Razmerje obseg: kakovost je po naši oceni treba spremeniti v 30-30;
Pri tem poklicu je zelo težko oz. nemogoče ugotavljati medsektorsko vpetost in prispevek k dostopnosti, zato je smiselno kriterij kakovosti nekoliko znižati; obseg dela je zlasti pri tem poklicu zelo pomemben, saj se ga je pri nas mogoče priučiti samo z delom; hkrati pa se je treba zavedati, da v tem poklicu v Sloveniji deluje izjemno malo oseb in da zaradi nespodbudnih delovnih in plačnih pogojev kadri stalno bežijo v stabilnejša delovna okolja;

o Vrednotenje AV del: predlagamo naslednje vrednotenje, ki je usklajeno z drugimi AV poklici:
 1 javno predvajan celovečerni film … 6 točk
 1 javno predvajan srednjemetražni film ... 4 točke
 1 javno predvajana epizoda televizijske serije do 60 min ... 3 točke
 1 javno predvajan kratki film … 3 točke
 1 javno predvajana epizoda televizijske serije do 30 min ... 2 točki
 1 javno predvajana epizoda dnevne televizijske serije ... 2 točki
 1 javno predvajano drugo AV delo … 1 točka

PRILOGA V: NAGRADE S PODROČJA KULTURE, KI JIH PODELJUJE REPUBLIKA SLOVENIJA, LOKALNE SKUPNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI IN ORGANIZACIJE S SEDEŽEM V REPUBLIKI SLOVENIJI

• Pri »Film, avdiovizualne umetnosti in mediji« je treba:
o Namesto besedila »nagrada Franceta Štiglica« zapisati »Nagrada Franceta Štiglica za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije in nagrada Štigličev pogled za izjemno režijo posameznega AV dela«

o Dodati: »nagrada kosobrin« (pojasnilo: to je stanovska nagrada Društva slovenskih režiserjev in režiserk za izjemnega filmskega sodelavca v neavtorskih poklicih – ker se s pričujočimi spremembami Uredbe v nabor poklicev uvrščajo še novi poklici, ki so že prejemniki te nagrade (npr. skrbnik kontinuitete, kolorist, direktor filma, …), je treba dodati to nagrado kot referenčno;

o Dodati: »nagrada bert« (pojasnilo: stanovska nagrada Društva slovenskih režiserjev in režiserk za življenjsko delo na področju filmske igre)

• Pri nagradah s področja avdiovizualnega ustvarjanja je brez vsakršnega dvoma enako kot nacionalne treba upoštevati tudi reprezentativne nagrade na mednarodnih filmskih festivalih A in B kategorije in uvrstitve na te festivale. Seznam festivalov se redno usklajuje s seznamom Agencije:
o Udeležba v glavnem programu Cannesa, Benetk, Berlina
o Udeležba v drugih sekcijah Cannesa, Benetk, Berlina
o Nagrada v Cannesu, Benetkah, Berlinu
o Udeležba v glavnem programu drugih A festivalov
o Udeležba v drugih sekcijah drugih A festivalov
o Nagrada na drugih A festivalih
o Udeležba v tekmovalnem programu B festivala
o Nagrada na B festivalu
o Nagrada na festivalu študentskega filma
o Nagrada EFA ali oskar
o Nominacija za nagrado EFA ali oskar

Društvo slovenskih režiserjev in režiserk
Julij 2024

Previous Next