Festival DOKUDOC, letos je bil že deveti, je bil septembra v Mariboru. Žirija si je ogledala izbor filmov in med njimi izbrala izstopajoče.
Dokudoc izbrani 2020 je celovečerni dokumentarni filmHči Camorrerežiserja in člana DSR Siniše Gačića. Posebno omembo žirije sta prejela filmaZgodbe iz kuhinjerežiserja Mihe Mohoriča inKorak bližerežiserja in člana DSR Jerneja Kasteleca.
Vsi trije filmi bodo brezplačno na ogled v spletni projekciji v nedeljo, 13. 12. 2020, od 00.00 do 24.00 na tej povezavi.
Plaketo Dokumentarno ime 2020 za posebni prispevek k slovenskemu dokumentarnemu filmu pa prejme režiserka Maja Weiss Braatz, sicer članica DSR.
Utemeljitev nagrade:
Mednarodni festival dokumentarnega filma 2020 podeljuje plaketo scenaristki in režiserki Maji Weiss za izjemen pridonos k razvoju slovenskega dokumentarnega fima DOKUMENTARNO IME 2020.
Maja Weiss je režiserka in scenaristka. Na AGRFT v Ljubljani je diplomirala iz filmske in televizijske režije. Njena filmografija vključuje več kot petdeset filmov različnih dolžin in žanrov, z izbranimi tematikami (Černobil, Nube, Darfur, žrtve totalitarnih režimov, ostanki nekdanje skupne države, delavski razred, nacionalizem, ksenofobija, begunci, ukradeni otroci itd.). V svojih delih pogosto angažirano obravnava različna družbenopolitična vprašanja. Za dosedanje delo je prejela več kot trideset domačih in tujih nagrad, njen celovečerni prvenec Varuh meje (2002) pa je ob številnih mednarodnih nagradah prejel tudi nagrado na berlinskem filmskem festivalu Berlinale za najbolj inovativen evropski film. Ustanovila je dve produkcijski hiši, Bela Film in Zavod Maja Weiss. V letih od 2005 do 2007 je predsedovala Društvu slovenskih filmskih ustvarjalcev.
NAGRAJENKINA ZAHVALA OB PREJEMU NAGRADE
Zahvaljujem se festivalu DOKUDOC za priznanje za »dokumentarno ime 2020«, s katerim ste počastili moje delo scenaristke in režiserke, včasih pa tudi snemalke, dokumentarnih filmov. To je priznanje ne samo meni, ampak vsem, ki so sodelovali z mano pri ustvarjanju dokumentarnih filmov v 35 letih; hvala soavtorjem, sorežiserjem, direktorjem fotografije, snemalcem, montažerjem, tonskim snemalcem in mešalcem zvoka, osvetljevalcem, glasbenikom, skladateljem, grafikom, tajnicam, prevajalcem, organizatorjem, animatorjem, tehnikom v produkciji in postprodukciji, urednikom, producentu –RTVSLO, producentom Idi Weiss (Bela film), Petru Braatzu (Taris Film, Nemčija) in Ustanovi Toma Križnarja. Hvala soustvarjalcem, ki so še posebej vplivali na moje (in naše skupno) delo, ki vas tu omenjam kronološko, tako kot so tudi vstopali v moje življenje: Drago Pečko, Helena Koder, Bojan Kastelic, Sonja Peklenk, Marjana Lavrič, Gorazd Perko, Peter Braatz, Ida Weiss, Tomo Križnar, Zvone Judež, Chris Eckman, Alenka Puhar, Svetlana Dramlić in mnogi drugi. Predvsem pa velika hvala vsem nastopajočim pred kamero, brez vas ne bi bilo dokumentarnih zgodb. Hvala za zaupanje in pomoč. Vaše besede in podobe so zapisane v večnost. S skupnimi močmi smo ustvarili 33 dokumentarcev in približno 40 dokumentarnih prispevkov (ki še čakajo, da se popišejo in arhivirajo). Bilo je izjemno in dragoceno potovanje. Šola življenja.
Maja Weiss
Nagrajenki ter vsem trem nagrajencem iskreno čestitamo!
Ministrstvo za kulturo je objavilo seznam prejemnikov Prešernovih nagrad za l. 2021. Med njimi je tudi član Društva slovenskih režiserjev, scenarist in režiser Matjaž Ivanišin, ki je nagrado prejel za svoj prvi celovečerni igrani film Oroslan.
Film je bil avgusta 2019 premierno predvajan v tekmovalnem programu 72. edicije mednarodnega filmskega festivala v Locarnu, ki velja za enega najuglednejših filmskih festivalov. Selektorica Daniela Persico je ob uvrstitvi filma v program zapisala: »Ivanišinov filmski slog od nekdaj zaznamujejo prelomi, praznine in disonance, zato se zdi njegov prehod od dokumentarca k fikcijskemu filmu o izginotju povsem logičen. Oroslan – zasnovan kot niz pripovednih sklopov, ki predstavljajo različne filmske konvencije – je poklon filmski umetnosti kot spominskemu stroju, sposobnemu ustvarjati legende in prinašati večno življenje ne le posamezniku, pač pa vsej deželi.«
Društvo slovenskih režiserjev – prav letos obeležujemo petnajstletnico delovanja – je konec pretekle sezone uvedlo nov programski cikel, ki ga je upoštevaje okoliščine mogoče izvajati tudi brez osebnega stika in bo tokrat potekal na portalu Televizije Slovenija rtvslo.si/tv pod skupnim naslovom
Filmski večer Društva slovenskih režiserjev od blizu na daljavo.
Izbrani celovečerni film iz bogate zakladnice slovenske filmske produkcije predvajamo v živo s sprotnim komentiranjem vsakokratnega režiserja in moderatorja, vi pa boste imeli možnost režiserju zastavljati vprašanja (pod izpostavljenim člankom, kjer bo vdelano ogledno okno s filmom in pogovorom. Članek bo na voljo na tej povezav).
Torej vse, kar ste že od nekdaj želeli vedeti o tem filmu, pa doslej niste imeli priložnosti vprašati.
Cikel nadaljujemo s prvim celovečernim filmom samostojne Slovenije
Vincija V. Anžlovarja ter v produkciji Vogue & Kline Production in RTV Slovenija.
V glavnih vlogah Majolka Šuklje, Bojan Emeršič in Nataša Matjašec Rošker.
O nastajanju filma, ustvarjalcih ter o vsem v zvezi s tem se bosta v živo pogovarjala scenarist, režiser in producent filma Vinci V. Anžlovar ter režiser Boris Petkovič.
Vljudno vabljeni na filmski večer od blizu na daljavo v ponedeljek, 7. decembra, ob 20.00 tukaj.
Večer bo potekal v sodelovanju z RTV Slovenija.
Kot za vse naše prireditve, je ogled tudi za to brezplačen.
V Društvu slovenskih režiserjev smo ogorčeni nad samovoljnimi odločitvami ministra za kulturo v zvezi s statusi samozaposlenih v kulturi in s pridobitvijo pravice do prispevkov za samozaposlene v kulturi.
Opozarjamo, da niti za izbris glasbenika Zlatana Čordića iz razvida niti za zamude z odločbami o pravici do plačila prispevkov ne obstaja pravna podlaga in da omenjena dejanja razumemo izključno kot poskus ustrahovanja. Dejstvo, da si ministrstvo drzne v odločbo zapisati, da je nekdo »s svojimi javnimi aktivnostmi in delovanjem bistveni del svojega ustvarjalnega časa namenjal dejavnostim, ki niso povezane z izkazovanjem usposobljenosti za opravljanje kulturne dejavnosti«, je nezaslišano in pomeni, da si minister jemlje pristojnosti, ki mu nikoli in nikdar ne morejo pripadati. Nenadne, protipravne in v svojem bistvu totalitarne odločitve, s katerimi ministrstvo med samozaposlene v kulturi in javnost namerno vnaša kaos, ne ogrožajo le socialne varnosti in eksistence umetnikov, temveč so tudi v popolnem nasprotju z nalogami ministrstva za kulturo v vsaki demokratični državi – omogočanjem ugodnih pogojev za ustvarjalce ter skrbjo za raznolikost ustvarjanja in svobodo umetniškega izražanja. Ob tem naj spomnimo, da minister v okviru svojih obveznosti že mesece ni sposoben zagotoviti niti izplačil za opravljeno delo na filmskih projektih, s čimer se Slovenija sramotno uvršča med države, ki ne spoštujejo pogodb in kršijo najosnovnejše postulate vladavine prava.
bosta predstavila osnove pisanja scenarija za kratki film.
Kako se ga sploh lotiti, v čem se razlikuje od pisanja drugih form, kakšne so pasti in kakšne možnosti za to, da scenarij postane film.
Vljudno vabljeni v našo družbo v torek, 1. decembra, ob 20.00.
Prijave sprejemamo do torka, 1. 12. opoldan oz. do zapolnitve mest na info@dsr.si, PRIJAVA NA SCENARNICO ABC.
Povezavo bomo prijavljenim kandidatom posredovali uro pred začetkom.
Slovenski filmski center podpira filmsko kulturo
Scenarnica ABC je dodatni razširjeni program scenaristične delavnice Scenarnica, projekta, ki ga v sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom že peto leto uspešno izvaja
Društvo slovenskih režiserjev.
Scenarnica ABC je celoletna serija predavanj o različnih praktičnih vidikih scenaristike. Namenjena je scenaristom, režiserjem in vsem, ki vas zanima pisanje scenarija – tako začetnikom kot profesionalcem in študentom.
Matevž Luzar in Luka Marčetić pred začetkom prvega dela predavanja /foto Arhiv DSR/
V septembrskem prvem delu predavanja, ki smo ga izvedli preko aplikacije Zoom,
sta scenarista in režiserja Matevž Luzar in Luka Marčetić poskušala osvetliti,
kaj so logline, sinopsis, treatment in scenosled ter komu in zakaj so ti dokumenti, ki spremljajo scenarij, pomembni in čemu služijo.
Govora je bilo tudi o zakonitostih in strukturi posamezne forme.
Novembrski cikel nadaljujemo z isto temo, a s še bolj poglobljenim vpogledom, seveda pa si bomo vzeli čas tudi za vaša vprašanja.
Vljudno vabljeni v našo družbo v torek, 24. novembra, ob 20.00.
Prijave sprejemamo do torka, 24. 11. opoldan oz. do zapolnitve mest na info@dsr.si, PRIJAVA NA SCENARNICO ABC.
Povezavo bomo prijavljenim kandidatom posredovali uro pred začetkom.
Scenarnica ABC je dodatni razširjeni program scenaristične delavnice Scenarnica, projekta, ki ga v sodelovanju s Slovenskim filmskim centrom že peto leto uspešno izvaja
Društvo slovenskih režiserjev.
Scenarnica ABC je celoletna serija predavanj o različnih praktičnih vidikih scenaristike. Namenjena je scenaristom, režiserjem in vsem, ki vas zanima pisanje scenarija – tako začetnikom kot profesionalcem in študentom.
