Podcast Društva slovenskih režiserjev Filmarija, ki izhaja od lanskega decembra, je spet na voljo za poslušanje: odslej kot štirinajstdnevnik, izide pa ob sredah ob 08.00.
Sezono nadaljujemo z vtisi udeležencev 24. Festivala slovenskega filma v Portorožu, ki jih je zbral in izbral režiser Miran Zupanič. Vljudno vabljeni k podoživljanju optimističnega festivalskega utripa, ki je brez vsakršnega dvoma posledica kakovostne filmske letine, prikazane na festivalu.
Društvo slovenskih režiserjev je z velikim pričakovanjem preučilo osnutek resolucije o nacionalnem programu za kulturo (v nadaljevanju NPK) 2021-2028, še posebej v delu o filmu in avdiovizualni dejavnosti, ki ga je Ministrstvo za kulturo dalo v javno obravnavo septembra letos.
Društvo slovenskih režiserjev je vse od svoje ustanovitve leta 2005 strokovno prispevalo v vseh javnih razpravah o urejanju področja filma in AV, podajalo predloge in pobude na številne predloge NPK, zakonov ali pravilnikov, ki so zadevali področja filma in AV. Leta 2018 je društvo izdalo Nacionalni program za film 2018-2023, v katerem je celovito obravnavalo filmsko in AV področje in tudi predlagalo konkretne rešitve. Večina teh področij ni urejenih še do danes, zato pogledi in predlogi iz tega dokumenta ostajajo še danes aktualni. Tudi tokrat želimo s svojim poznavanjem področja in s svojo vpletenostjo v evropske povezave prispevati k razvoju področja.
Tokratni načrt strategije kulturne politike obsega osemletno in ne več štiriletno obdobje, kot doslej, zato je treba strategijo še tem bolj premišljeno zastaviti; opažamo, da je NPK tako v strateškem kot v razvojnem delu ob pričakovanih konkretnih rešitvah splošen, še posebej na področju filma in AV dejavnosti.
NPK ugotavlja pomanjkljivosti in slabosti trenutne ureditve področja ter potrebo po njenem izboljšanju, s katerimi se lahko strinjamo. Težko presojamo o uresničljivosti ciljev, ker ti niso natančno opredeljeni. Lahko pa svoje ugotovitve in pripombe oz. predloge dopolnitev strnemo v tri točke:
1. NPK med drugim prepoznava nesorazmerja med področji kulture kot tudi nestabilnost in nezadostno financiranje določenih področij, še posebej filma in AV dejavnosti. Kljub temu pa ne načrtuje ne kratkoročnega ne dolgoročnega bistvenega povečanja proračunov za film in AV dejavnost (na potrebnih najmanj 11 mio evrov letno, kar je preučil, obravnaval in prioritetno že dvakrat potrdil Odbor za kulturo pri Državnem zboru RS, kar razumemo kot obvezo Ministrstvu za kulturo pri pripravi tovrstne dolgoročne resolucije – in tak sklep bi moral biti v NPK tudi eksplicitno naveden). Zato predlagamo, da NPK opredeli, da bo Ministrstvo za kulturo iz sredstev državnega proračuna s postopnim vsakoletnim povečevanjem do leta 2023 zagotovilo potrebnih najmanj 11 mio evrov programskih sredstev letno.
2. Slovenski filmski center, javna agencija, ki je nosilec javnega interesa na področju filma in AV dejavnosti, v tem delu NPK sploh ni omenjen, zato menimo, da bi moral biti omenjen kot osnovni steber zagotavljanja stabilnosti in sofinanciranja področja filma in AV; ne glede na želje več zaporednih sestav vlad, ki so načrtovale ukinitev SFC oz. ustanovitev nove nadomestne institucije z novo zakonodajo, se izkazuje, da se vsakršne težave SFC lahko razrešijo z dopolnitvami pravilnikov, s povečanjem obsega poslovanja ob višjem sofinanciranju filma ter z razmeroma minornimi zakonskimi spremembami zakona ZSFCJA, da pa je tisto, kar ves čas onemogoča normalizacijo na področju sofinanciranja projektov na filmskem in AV področju, ravno neredno in nezadostno financiranje ustanove same. Tako tudi razumemo namero po stabilizaciji. Zato predlagamo, da se v ta del NPK izrecno zapiše stabilizacija financiranja SFC kot osrednje institucije.
3. V osnutku NPK in delovanju Ministrstva za kulturo nasploh pogrešamo zavedanje o tem, da je na področju filma in AV financiranje rednega delovanja strokovnih društev neprimerljivo z ureditvijo na drugih področjih umetnosti (primeroma financiranje DSP, ZDSLU, DSS itn.) in poteka zgolj na programski ravni. Zato pozivamo, da se v okviru NPK pripozna enakovredna vloga strokovnih združenj s področja filma in AV ter na primerljiv način kot na področjih drugih umetnosti uredi financiranje njihovega rednega delovanja.
V duhu prvega razvojnega cilja NPK za področje Film in avdiovizualna dejavnost (»Upoštevanje deležnikov s celotnega filmskega, kinematografskega in avdiovizualnega področja (ustvarjalci, producenti, promocija, distribucija, prikazovanje, filmska vzgoja, izobraževanje) pri oblikovanju smernic za razvoj filmskega in avdiovizualnega področja, s poudarkom na spodbujanju kulturno raznolike filmske in AV-produkcije, profesionalizacije filmskega okolja, razvoja talentov in poklicev v avdiovizualnem sektorju.«) pred obravnavo NPK na Odboru za kulturo pri DZ RS predlagamo ponovno podrobno obravnavo predloga NPK v delu za področje filma in avdiovizualne dejavnosti, v katero bomo vključeni deležniki s celotnega filmskega, kinematografskega in avdiovizualnega področja.
Nagrado Metoda Badjure 2021 je ob odprtju festivala prejela inovatorka in inženirka filmskega zvoka Emilija Soklič . Za nagrado ji od srca čestitamo!
Za festivalske nagrade vesna se je letos potegovalo 54 filmov, uvrščenih v tekmovalni program festivala. Članice in člani Društva slovenskih režiserjev so prejeli kar 18 nagrad in priznanj:
Sedem nagrad za celovečerni igrani film Prasica, slabšalni izraz za žensko v režiji Tijane Zinajić, mdr. glavno nagrada – vesna za najboljši film festivala; nagrada za najboljši film festivala po izboru občinstva (poprečna ocena 4,74) in vesna za scenarij – scenaristka Iza Strehar je ta scenarij razvijala na delavnici Društva slovenskih režiserjev Scenarnica.
Šest nagrad za celovečerni igrani film Darka SinkaInventura, mdr. tudi za najboljšo režijo – tudi scenarij za ta film je režiser Darko Sinko razvijal na Scenarnici -, nagrado Iridium za najboljšega debitanta (Darko Sinko) ter posebno omembo Art kino mreže Slovenije (film Inventura).
Nagrado za najboljši animirani film je prejel animirani film Špele ČadežSteakhouse.
Vesni za posebne dosežke sta prejela filma Babičino seksualno življenjeUrške Djukić in Emilie Pigeard in Kazenski strelRoka Bička.
Posebni omembi žirije sta prejela filma Iskre v času – svetovni računalniški podvigJurija Grudna in AmebaBlaža Završnika.
Kdo so bili prejemniki drugih nagrad, si lahko ogledate tu.
Ustvarjalkam in ustvarjalcem vseh predvajanih filmov čestitamo in se že veselimo FSF 2022!
Društvo slovenskih režiserjev je na letošnjem Festivalu slovenskega filma sodelovalo s štirimi dogodki:
Predstavitev in zaključek Scenarnice (generacije 2019, 2020 in 2021) – v petek, 15. 10.
Tri generacije udeležencev Scenarnice ob predstavitvi in zaključku delavnice /foto Katja Goljat/Matjaž Rušt/
Predstavitev dokumentarističnega laboratorija Dokumentarnica 2021 – v soboto, 16. 10.
Dva od treh mentorjev delavnice Matjaž Ivanišin in Rok Biček ter predsednik DSR Matevž Luzar na predstavitvi delavnice /foto Katja Goljat/Matjaž Rušt/
Šahovski kotiček na FSF – v soboto, 16. 10.
Pobudnik ustanovitve Šahovske sekcije pri DSR Boris Petkovič in predsednik DSR Matevž Luzar v akciji /foto Katja Goljat/Matjaž Rušt/
Podelitev nagrade kosobrin za dragocene filmske sodelavce – v soboto, 16. 10.
Rekviziter Rudi Požek, nagrajenec za l. 2020 /foto Katja Goljat/Matjaž Rušt/Mojster osvetljave Drago Jarić /foto Katja Goljat/Matjaž Rušt/Peterica od sedmih dosedanjih nagrajencev: direktor filma Matija Kozamernik Jojo, mojster osvetljave Drago Jarić, rekviziter Rudi Požek, dokumentalistka-raziskovalka Jožica Hafner in kolorist Emil Svetlik /foto Katja Goljat/Matjaž Rušt/
Društvo slovenskih režiserjev na Festivalu slovenskega filma v Portorožu prireja niz dogodkov, kamor vas najvljudneje vabimo:
V petek, 15. oktobra, ob 11.00 bo v Zeleni dvorani Avditorija zaključek scenaristične delavnice s predstavitvijo projektov treh letnikov Scenarnice: 2019, 2020 in 2021. Odlomke iz nadvse raznovrstnih, zanimivih, zabavnih in nasploh privlačnih scenarijev za nove potencialne celovečerce bodo brali udeleženci Scenarnice ter igralca Nika Rozman in Jurij Drevenšek, mentor Srđan Koljević pa bo na voljo tudi za morebitna podrobnejša vprašanja o svojem petletnem mentoriranju Scenarnice.
Letos (bo)sta na festivalu prikazana tudi prva filma, katerih scenarija sta nastajala na Scenarnici: film INVENTURADarka Sinka je bil prikazan na slavnostnem odprtju festivala, v soboto ob 21.30 pa sledi še film PRASICA, SLABŠALNO IME ZA ŽENSKO scenaristke Ize Strehar in režiserke Tijane Zinajić. Producent obeh filmov je December.
V soboto, 16. oktobra,
· ob 12.00 se bodo v Zeleni dvorani Avditorija s svojimi projekti na kratkih pitchih predstavili udeleženci nove delavnice-dokumentarističnega laboratorija Dokumentarnica 2021, delavnico pa bosta predstavila dva od treh mentorjev, Rok Biček in Matjaž Ivanišin.
· od 14.00 do 16.00Šahovska sekcija pri DSR v Amfiteatru vsem privržencem mentalnih izzivov omogoča, da se pomerijo s kolegi – šahovske figure in sotekmovalci/ke vas bodo čakali za dvema mizama!
· ob 16.00 pa bomo sklenili prijetno druženje v Amfiteatru s podelitvijo nagrad kosobrin – prejmeta jo rekviziter Rudi Požek (za l. 2020) in mojster osvetljave Drago Jarić (za l. 2021).
Društvo slovenskih režiserjev je nagrado kosobrin za dragocene filmske sodelavce v neavtorskih poklicih uvedlo l. 2015, da bi strokovno in laično javnost opozorili tudi na poklice, ki običajno niso v soju žarometov, so pa brez dvoma ključni za filmsko produkcijo.
Vstop na vse dogodke je brezplačen – prisrčno vabljeni!
/Povezava do pregleda vseh dogodkov v okviru festivala je tukaj./
Društvo slovenskih režiserjev (DSR) je julija letos objavilo razpis za novo intenzivno praktično delavnico DOKUMENTARNICO – dokumentaristični laboratorij, ki bo potekala v organizaciji Društva slovenskih režiserjev in s finančno podporo Slovenskega filmskega centra, javne agencije ter pod mentorskim vodstvom režiserjev Roka Bička, Matjaža Ivanišina in Petre Seliškar.
Na razpis je prispelo 18 projektov, tričlanska komisija, sestavljena iz mentorjev delavnice, pa je izbrala naslednje:
Simona Jerala: Kje spijo metulji
Marko Kumer Murč: Prihajajo
Ajda Zupan: Sužid
Martin Draksler: Moč moškega žalovanja
Urban Zorko: Kako smo rešili Evropo
Tina Glavič Novak: Čebele export
Delavnica, ki je za izbrane udeležence brezplačna, bo potekala v treh vikend srečanjih od septembra letos do januarja 2022.
Prvi modul bo od jutri, 17. 9., do nedelje, 19. 9., potekal pa bo v okviru mednarodnega festivala dokumentarnega filma DOKUDOC.
Vstop na okroglo mizo je prost, delavnica je namenjena samo udeležencem delavnice.
Društvo slovenskih režiserjev, katerega osnovni namen in poslanstvo sta mdr. tudi ustvarjanje in izboljševanje pogojev za delovanje vseh filmskih in drugih AV režiserjev, asistentov režiserjev in scenaristov obeh spolov, je doslej že šestkrat organiziralo tudi scenaristično delavnico Scenarnica za razvoj scenarija od ideje do prve različice scenarija za celovečerni igrani film – in prvi filmi, ki so jih udeleženci razvijali na Scenarnicah, bodo letos končno na ogled na Festivalu slovenskega filma v Portorožu. Poleg tega DSR organizira tudi sklop predavanj o praktičnih vidikih scenaristike z naslovom Scenarnica ABC, namenjen širši javnosti.
