Filmarija #028: Slovenski novi val na LIFFEu

Kritičarka Tina Poglajen je tokrat pozornost namenila slovenskim filmom, predvajanim na letošnjem LIFFEu. Njeni sogovorniki so Simon Popek, direktor in umetniški vodja festivala Liffe, Matevž Jerman, selektor kratkih filmov, Tijana Zinajić, režiserka filma Prasica, slabšalni izraz za žensko, in Olmo Omerzu, režiser filma Atlas ptic.

Epizodi lahko prisluhnete tukaj.

Podcast nastaja s finančno podporo Slovenskega filmskega centra, javne agencije.

Grossmannove nagrade 2021 – poziv

Grossmannove nagrade 2021 – poziv

Akademija za gledališče, radio, film in televizijo in DSR Scenaristi razpisujeta

Na natečaju lahko sodelujejo študentje slovenskih univerz z izvirnimi scenariji za kratki igrani film ali kratko televizijsko dramo.
Štirje izvodi scenarija morajo biti poslani najkasneje do 7. 12. 2021 na naslov:
UL AGRFT
»Grossmannova nagrada«
Trubarjeva 3
1000 Ljubljana

Natečaj je anonimen, scenariji naj bodo oddani pod šifro. Z isto šifro naj bo označena zaprta kuverta, v kateri naj bodo zapisani podatki o avtorju: ime, priimek, naslov, e-poštni naslov, telefonska številka in potrdilo o vpisu v tekočem študijskem letu.
Vsak študent lahko na natečaj prijavi samo en scenarij.
Prejeta dela bo ocenila žirija, sestavljena iz pedagogov in predstavnika študentov UL AGRFT.


Žirija bo nagradila največ dva scenarija in zneskov nagrad ne bo delila med več scenarijev, lahko pa opozori na posebno kakovost nenagrajenih scenarijev in povabi avtorje k sodelovanju. Žirija si pridržuje pravico, da katere od nagrad ne podeli.
Avtor prvonagrajenega scenarija bo prejel odkupno nagrado v višini 1.000 EUR (donator DSR Scenaristi), avtor drugonagrajenega scenarija pa odkupno nagrado v višini 600 EUR. Vsi sodelujoči bodo po e-pošti obveščeni o izidu natečaja najkasneje do 31. 12. 2021.


Z izplačilom nagrade pridobi UL AGRFT pravico, da po nagrajenih scenarijih posname študijski film ali televizijsko dramo brez kakršnih koli materialnih obveznosti do avtorja scenarija. Ta pravica vsebuje tudi pravico adaptacije nagrajenega scenarija. Če UL AGRFT v petih letih od dne, ko je bila izplačana nagrada, ne posname filma, preidejo vse pravice nazaj na avtorje scenarijev.
Priporočamo pisanje v standardni obliki za scenarije. Pomagate si lahko tudi z orodji, namenjenimi pisanju scenarijev (npr. brezplačni poslovenjeni program celtx).

Več informacij o nagradi in dosedanjih nagrajencih dobite tukaj.

REŽISERKE NA USTVARJALNI POTI

REŽISERKE NA USTVARJALNI POTI

Slovenski filmski center, javna agencija, Društvo slovenskih režiserjev in festival Liffe

vas vljudno vabimo na predavanje o položaju režiserk v Sloveniji in v tujini.

Okrogla miza oz. pogovor z naslovom REŽISERKE NA USTVARJALNI POTI, ki bo

V PONEDELJEK, 15. NOVEMBRA, OB 10.00 v Dvorani E1–2 v Cankarjevem domu,  je zasnovana v treh delih:

·       prvi bo pregledno predstavil, kaj so dosedanji »mehki« ukrepi spodbujanja uravnotežene zastopanosti obeh spolov prinesli v nacionalno filmsko produkcijo,

·       v drugem bo predstavitev ustvarjalnosti naših že uveljavljenih režiserk in predstavnic mlajše generacije,

·       v tretjem delu pa bo beseda tekla o tem, kako je ustvarjati kot režiserka v Sloveniji in v drugih državah.

URNIK:

10:00 – 10:45       Dejstva & Številke: Ženske v filmskem sektorju

Nataša Bučar, direktorica Slovenskega filmskega centra: Enakost spolov v nacionalnem filmskem programu (2011-2020)

Simon Popek, programski direktor Liffe: Režiserke v filmskem programu LIFFE

Matevž Luzar, režiser in predsednik Društva slovenskih režiserjev: Udeležba scenaristk na delavnici Scenarnica

10:45 – 11:00       Odmor

11:00 – 12:00       Njena zgodba: Režiserke na ustvarjalni poti

Sonja Prosenc: Odrešitev, celovečerni igrani film

Petra Seliškar: Telo, celovečerni dokumentarni film

Rahela Jagrič Pirc: Vesolje med nami, celovečerni igrani prvenec

Maja Doroteja Prelog: Cent’anni, celovečerni dokumentarni prvenec

12:00 – 12:30       Odmor

12:30 – 14:00       Njen glas: Režiserke pripovedujejo o filmskem ustvarjanju / In Her Voice: Female Directors Talk Directing – ta pogovor bo v angleščini.

Sodelujejo:

Sonja Prosenc, režiserka

Petra Seliškar, režiserka

Zsófia Ruttkay, scenaristka, Madžarska

Leyla Yilmaz, režiserka, Turčija

Moderatorka dogodka: Simona Jerala

Vstop je prost, prijazno vabljeni! 

Podcast Filmarija se vrača

Podcast Društva slovenskih režiserjev Filmarija, ki izhaja od lanskega decembra, je spet na voljo za poslušanje: odslej kot štirinajstdnevnik, izide pa ob sredah ob 08.00.

Sezono nadaljujemo z vtisi udeležencev 24. Festivala slovenskega filma v Portorožu, ki jih je zbral in izbral režiser Miran Zupanič. Vljudno vabljeni k podoživljanju optimističnega festivalskega utripa, ki je brez vsakršnega dvoma posledica kakovostne filmske letine, prikazane na festivalu.

27. epizoda: Razglednice iz Portoroža.

Podcast nastaja s finančno podporo Slovenskega filmskega centra, javne agencije

ODZIV DRUŠTVA SLOVENSKIH REŽISERJEV NA OSNUTEK RESOLUCIJE O NACIONALNEM PROGRAMU ZA KULTURO 2021-2028

Društvo slovenskih režiserjev je z velikim pričakovanjem preučilo osnutek resolucije o nacionalnem programu za kulturo (v nadaljevanju NPK) 2021-2028, še posebej v delu o filmu in avdiovizualni dejavnosti, ki ga je Ministrstvo za kulturo dalo v javno obravnavo septembra letos.

Društvo slovenskih režiserjev je vse od svoje ustanovitve leta 2005  strokovno prispevalo v vseh javnih razpravah o urejanju področja filma in AV, podajalo predloge in pobude na številne predloge NPK, zakonov ali pravilnikov, ki so zadevali področja filma in AV. Leta 2018 je društvo izdalo Nacionalni program za film 2018-2023, v katerem je celovito obravnavalo filmsko in AV področje in tudi predlagalo konkretne rešitve. Večina teh področij ni urejenih še do danes, zato pogledi in predlogi iz tega dokumenta ostajajo še danes aktualni. Tudi tokrat želimo s svojim poznavanjem področja in s svojo vpletenostjo v evropske povezave prispevati k razvoju področja.

Tokratni načrt strategije kulturne politike obsega osemletno in ne več štiriletno obdobje, kot doslej, zato je treba strategijo še tem bolj premišljeno zastaviti;  opažamo, da je NPK tako v strateškem kot v razvojnem delu ob pričakovanih konkretnih rešitvah splošen, še posebej na področju filma in AV dejavnosti.

NPK ugotavlja pomanjkljivosti in slabosti trenutne ureditve področja ter potrebo po njenem izboljšanju, s katerimi se lahko strinjamo. Težko presojamo o uresničljivosti ciljev, ker ti niso natančno opredeljeni. Lahko pa svoje ugotovitve in pripombe oz. predloge dopolnitev strnemo v tri točke:

1.    NPK med drugim prepoznava nesorazmerja med področji kulture kot tudi nestabilnost in nezadostno financiranje določenih področij, še posebej filma in AV dejavnosti. Kljub temu pa ne načrtuje ne kratkoročnega ne dolgoročnega bistvenega povečanja proračunov za film in AV dejavnost (na potrebnih najmanj 11 mio evrov letno, kar je preučil, obravnaval in prioritetno že dvakrat potrdil Odbor za kulturo pri Državnem zboru RS, kar razumemo kot obvezo Ministrstvu za kulturo pri pripravi tovrstne dolgoročne resolucije – in tak sklep bi moral biti v NPK tudi eksplicitno naveden).
Zato predlagamo, da NPK opredeli, da bo Ministrstvo za kulturo iz sredstev državnega proračuna s postopnim vsakoletnim povečevanjem do leta 2023 zagotovilo potrebnih najmanj 11 mio evrov programskih sredstev letno.

2.    Slovenski filmski center, javna agencija, ki je nosilec javnega interesa na področju filma in AV dejavnosti, v tem delu NPK sploh ni omenjen, zato menimo, da bi moral biti omenjen kot osnovni steber zagotavljanja stabilnosti in sofinanciranja področja filma in AV; ne glede na želje več zaporednih sestav vlad, ki so načrtovale ukinitev SFC oz. ustanovitev nove nadomestne institucije z novo zakonodajo, se izkazuje, da se vsakršne težave SFC lahko razrešijo z dopolnitvami pravilnikov, s povečanjem obsega poslovanja ob višjem sofinanciranju filma ter z razmeroma minornimi zakonskimi spremembami zakona ZSFCJA, da pa je tisto, kar ves čas onemogoča normalizacijo na področju sofinanciranja projektov na filmskem in AV področju, ravno  neredno in nezadostno financiranje ustanove same. Tako tudi razumemo namero po stabilizaciji.
Zato predlagamo, da se v ta del NPK izrecno zapiše stabilizacija financiranja SFC kot osrednje institucije.

3.    V osnutku NPK in delovanju Ministrstva za kulturo nasploh pogrešamo zavedanje o tem, da je na področju filma in AV financiranje rednega delovanja strokovnih društev neprimerljivo z ureditvijo na drugih področjih umetnosti (primeroma financiranje DSP, ZDSLU, DSS itn.) in poteka zgolj na programski ravni.
Zato pozivamo, da se v okviru NPK pripozna enakovredna vloga strokovnih združenj s področja filma in AV ter na primerljiv način kot na področjih drugih umetnosti uredi financiranje njihovega rednega delovanja.

V duhu prvega razvojnega cilja NPK za področje Film in avdiovizualna dejavnost (»Upoštevanje deležnikov s celotnega filmskega, kinematografskega in avdiovizualnega področja (ustvarjalci, producenti, promocija, distribucija, prikazovanje, filmska vzgoja, izobraževanje) pri oblikovanju smernic za razvoj filmskega in avdiovizualnega področja, s poudarkom na spodbujanju kulturno raznolike filmske in AV-produkcije, profesionalizacije filmskega okolja, razvoja talentov in poklicev v avdiovizualnem sektorju.«) pred obravnavo NPK na Odboru za kulturo pri DZ RS predlagamo ponovno podrobno obravnavo predloga NPK v delu za področje filma in avdiovizualne dejavnosti, v katero bomo vključeni deležniki s celotnega filmskega, kinematografskega in avdiovizualnega področja.

Besedilo osnutka Resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2021-2028

24. Festival slovenskega filma se je sinoči zaključil

24. Festival slovenskega filma se je sinoči zaključil

/Foto Katja Goljat/Matjaž Rušt/

Nagrado Metoda Badjure 2021 je ob odprtju festivala prejela inovatorka in inženirka filmskega zvoka Emilija Soklič . Za nagrado ji od srca čestitamo!

Za festivalske nagrade vesna se je letos potegovalo 54 filmov, uvrščenih v tekmovalni program festivala. Članice in člani Društva slovenskih režiserjev so prejeli kar 18 nagrad in priznanj:

Sedem nagrad za celovečerni igrani film Prasica, slabšalni izraz za žensko v režiji Tijane Zinajić, mdr. glavno nagrada – vesna za najboljši film festivala; nagrada za najboljši film festivala po izboru občinstva (poprečna ocena 4,74) in vesna za scenarij – scenaristka Iza Strehar je ta scenarij razvijala na delavnici Društva slovenskih režiserjev Scenarnica.

Šest nagrad za celovečerni igrani film Darka Sinka Inventura, mdr. tudi za najboljšo režijo – tudi scenarij za ta film je režiser Darko Sinko razvijal na Scenarnici -, nagrado Iridium za najboljšega debitanta (Darko Sinko) ter posebno omembo Art kino mreže Slovenije (film Inventura).

Nagrado za najboljši animirani film je prejel animirani film Špele Čadež Steakhouse.

Vesni za posebne dosežke sta prejela filma Babičino seksualno življenje Urške Djukić in Emilie Pigeard in Kazenski strel Roka Bička.

Posebni omembi žirije sta prejela filma Iskre v času – svetovni računalniški podvig Jurija Grudna in Ameba Blaža Završnika.

Kdo so bili prejemniki drugih nagrad, si lahko ogledate tu.

Ustvarjalkam in ustvarjalcem vseh predvajanih filmov čestitamo in se že veselimo FSF 2022!