V Društvu slovenskih režiserjev obsojamo brutalno uporabo nasilja nad uporabniki Avtonomne tovarne Rog, nad protesniki in nad opazovalci fizičnega rušenja in hkrati simbolnega ukinjanja prostora neinstitucionalizirane umetnosti in kritične misli.

Kot družba smo v zadnjih mesecih deležni čedalje pogostejše uporabe surove sile oblasti.

Dialog in širši javni konsenz, zaupanje v moč argumentov in družbeno povezanost izgubljajo pomen, razkorak med tistimi, ki smo jih pripadniki slovenske družbe (začasno) pooblastili za upravljanje s skupnim, in vsemi drugimi je čedalje večji.

Oblastniki svojo moč ravno v času krize avtokratsko zlorabljajo s čedalje manj zadržki in, če se jim zdi potrebno, tudi z uporabo nasilja. Do absurda prignane kazni za kršitelje odlokov, nelogične, nesorazmerne in protiustavne kazni za protestnike, kratenje in odvzemanje pravic, kruto izživljanje – ki smo ga bili navsezadnje v obliki zastoja izplačil za opravljeno delo deležni tudi filmarji –, pa linči do oblasti kritičnih posameznikov in skupin na družbenih omrežjih in v oblasti naklonjenih medijih.

Ne oziraje se na različna stališča, pravna tolmačenja, argumente o procedurah za zaščito lastnine in podobno, je nasilje ob zadnjih dogodkih v Rogu nesprejemljivo in v takšno ravnanje ne smemo privoliti. Dejstvo je, da ne glede na interpretacije dogodki v Rogu pomenijo za našo prestolnico veliko sramoto in neuspeh.

Verjetno bo vse, ki jih policisti na posnetkih grobo pretepajo, to močno zaznamovalo. In ravno zaradi uporabe brutalne sile je očitno, da možnosti dialoga niso bile izčrpane. 

Takšno nasilje pa ne zaznamuje le prizadetih posameznikov, temveč celotno družbo.

Poudarjamo, nikoli ni na voljo samo ena možnost.

Naj nas kot družbo oblikuje ravno odpoved nasilju, zavzemanje za dialog in spoštovanje različnosti. 

Ljubljana, 26. 1. 2021

Društvo slovenskih režiserjev